Koncepcijata i pristapot kon
materijalot, odnosno teoretskata zasnovanost na
Re~nikot e izgradena od dolgogodi{niot
rakovoditel na Proektot, Blagoja
Korubin. Ako gi zememe predvid
predgovorot od negovata probna sveska
Sintaksi~ko - generativen re~nik
na makedonskite glagoli, predgovorot i aneksot
Kon Intencijalno-sintaksi~kiot
re~nik na makedonskite glagoli od prviot tom na
Re~nikot, kako i red oddelni
statii, vo koi gi dorazrabotuva pra{awata za oddelni
sintaksi~ko-semanti~ki problemi
na makedonskite glagoli (objavuvani vo razli~ni
spisanija), mo`e da se prosledi
edna makotrpna rabota na eden makedonist i
sintaksi~ar, vo izgraduvaweto
na sopstvenata metodologija za eden vakov re~nik
na makedonskite glagoli. Idejata
za valenten re~nik na makedonskite glagoli Bl.
Korubin, glavno, ja dobiva (kako
{to i samiot istaknuva) od Re~nikot na
valencijata i distribucijata
na germanskite glagoli od G. Helbig i V. [enkel, kako i
od Sintaksi~ko-generativniot
re~nik na polskite glagoli (probna sveska), pod
rakovodstvo na Kazimje` Polawski.
Me|utoa, denes so sigurnost mo`e da se
konstatira deka metodolo{ko-tehni~kata
postapka primeneta vo Re~nikot e
edinstvena, a taa e obuslovena
od nekoi tipolo{ki karakteristiki na makedonskiot
jazik (na pr: od analiti~nosta
na negovata gramati~ka struktura). Posebno treba
da se istakne razrabotkata na
glagolite preku re~eni~ko~lenskata podelba na
re~enicata, so koja se sogleduvaat
re{enijata pri opisot i simboli~koto
pretstavuvawe na makedonskata
sintaksi~ka struktura, osobeno na sintaksi~kite
aktanti (direktniot i indirektniot
(predlo{kiot) objekt; na predlo{kite i na
bezpredlo{kite imenski grupi
{to se javuvaat kako predikativi, a ovde uslovno se
narekuvaat propozitivi; potoa
na sirkonstatnite (na prilo{kite opredelbi; na
zavisnite re~enici); kako i
na da-konstrukciite.
Edinstvenosta na Re~nikot se
ogleda i vo neprifa}aweto na terminot valencija,
{iroko prifaten vo lingvistikata.
Imeno, Bl. Korubin go voveduva terminot
intencija (voveden i vo samiot
naslov na proektot i na Re~nikot), izbegnuvaj}i ja
preciznosta vo operiraweto so
strogo egzakno i stati~ko utvrdeni elementi i
odnosi me|u niv, koga stanuva
zbor za edna materija kako {to e jazikot. Zatoa,
intencijata na glagolot ja zema
kako edno negovo svojstvo da bara vo svojata
aktualizacija kako predikat,
vrz osnova na svojot semanti~ki polne`, edni ili drugi
sou~esnici i da ostvaruva so
niv edni ili drugi funkcionalno - semanti~ki i
sintaksi~ki odnosi i vrski;
kako edno takvo svojstvo koe znae, ..., da varira vo
stepenot na svojot intenzitet
i na svojata inherencija od eden slu~aj do drug, od
edna re~eni~noiskazna struktura
... do druga, od eden sou~esnik - aktant,
sirkostnant i dr. - vo nea do
drug. Intencijata na makedonskite glagoli e
pretstavena i vo vtoriot tom,
vo koj se prodol`uva deloto na toga{niot rakovoditel
na Proektot Blagoja Korubin.
Vo me|uvreme izlegoa pove}e re~enici
od ovoj tip {to sodr`at izbor od glagolite od
eden jazik. Me|utoa, Intencijalno-sintaksi~kiot
re~nik na makedonskite glagoli
spored svojata koncepcija treba
da pretstavuva, kako {to vele{e Bl. Korubin
re~nik kako i sekoj drug ..,
a toa zna~i, vo nekoja smisla, celosen.... Spored
planovite na Oddelenieto ovaa
negova zamisla treba da opfati me|u 4000 i 5000
glagoli sodr`ani vo pet toma.
Del od realizacijata na ovie planovi e pretstaven i vo
Vovednite zabele{ki od vtoriot
tom, kade {to precizno e zapi{ana rabotata nad
glagolite na sekoj sorabotnik
{to zel u~estvo vo ovoj tom. Vo vkupniot broj
glagoli vo ovoj tom vleguvaat
i opredelen broj glagoli od probnata sveska,
me|utoa so ogled na vremenskata
distanca eden del od niv se preraboteni i
usoglaseni so glagolite od Re~nikot
od strana na d-r Sne`ana Velkovska.
Pove}ekratno e zna~eweto na Intencijalno-sintaksi~kiot
re~nik na makedonskite
glagoli za makedonistikata i
slavistikata. Vo taa smisla e i preporakata za
pe~atewe na Re~nikot na prof.
d-r Liljana Minova-\urkova, koja istaknuva: Vo
nau~nata javnost kaj nas ovoj
re~nik se o~ekuva so netrpenie i toa od pove}e
pri~ini, me|u koi ne treba da
se zaboravi faktot deka toj mo`e na izvesen na~in da
poslu`i za ispolnuvawe na prazninata
sozdadena so otsustvoto na tolkoven re~nik
na makedonski jazik - barem
za glagolite. Me|utoa, najgolem e pridonesot na
ovoj Re~nik vo sintaksi~kite
prou~uvawa na makedonskiot jazik. Od ovie pri~ini,
o~ekuvame toj da go privle~e
vnimanieto na site makedonisti i slavisti vo
zemjata i vo stranstvo.
Celta na ovoj prikaz na vtoriot
tom e da se zabele`i i odbele`i doslednata
kontinuirana rabota na ~lenovite
od Oddelenieto za sovremen jazik vo proektot
Sintaksi~ko - generativen re~nik
na makedonskite glagoli, podocna Intencijalno -
sintaksi~ki re~nik na makedonskite
glagoli i po zaminuvaweto na
osnovopolo`nikot na istiot.
Negoviot zamenik, sega{niot rakovoditel na Proektot,
d-r Sne`ana Velkovska, se potrudi
ovoj tom od Re~nikot da izleze od pe~at kolku
{to e mo`no pobrzo. Vtoriot
tom izleze so nepromeneta metodolo{ka postapka,
iako mo`at da se nabrojat nekoi
odliki {to se karakteristi~ni samo za ovoj tom,
odnosno go razlikuvaat od prviot.
Imeno, treba da se zabele`i pogolemiot stepen
na voedna~enost na upotrebata
na simbolite, ili pak, pogolemata sistemnost vo
izborot na glagolite.
M-r. Lidija \. Tanturovska