To read this page in Cyrillic download fonts from Nova Makedonija site, and then reboot. 

Izdanija (Nova Makedonija, 27 januari 1998)

 Glagolite vo makedonskiot jazik

 Kon vtoriot tom od Intencijalno-sintaksi~kiot re~nik na makedonskite glagoli, vo

 izdanie na Institutot za makedonski jazik Krste Misirkov

 Pet godini po objavuvaweto na prviot tom (A-@; 567 str. so ozaglaveni 780
 glagoli) se pojavi vtoriot tom od Intencijalno-sintaksi~kiot re~nik na
 makedonskite glagoli vo izdanie na Institutot za makedonski jazik Krste
 Misirkov - Skopje. Oddelenieto za sovremen jazik pri Institutot go ima pred sebe
 noviot tom-rezultat od dolgogodi{nata nau~na rabota vo oblasta na sintaksata na
 glagolot. Proektot vo ~ii ramki e izraboten ovoj trud ima za cel celosen opis na
 glagolite vo makedonskiot jazik od sintaksi~ko-semanti~ka gledna to~ka.
 Solidna baza za razrabotkata na sekoja statija na oddelen glagol pretstavuvaat
 primerite. Ekscerpcijata e pravena od golem broj tekstovi od site funcionalni
 stilovi, taka {to dene{nata sostojba na kartotekata vo Oddelenieto za sovremen
 jazik iznesuva okolu 120 000 edinici, so tendencija na permanentno dopolnuvawe.

 Koncepcijata i pristapot kon materijalot, odnosno teoretskata zasnovanost na
 Re~nikot e izgradena od dolgogodi{niot rakovoditel na Proektot, Blagoja
 Korubin. Ako gi zememe predvid predgovorot od negovata probna sveska
 Sintaksi~ko - generativen re~nik na makedonskite glagoli, predgovorot i aneksot
 Kon Intencijalno-sintaksi~kiot re~nik na makedonskite glagoli od prviot tom na
 Re~nikot, kako i red oddelni statii, vo koi gi dorazrabotuva pra{awata za oddelni
 sintaksi~ko-semanti~ki problemi na makedonskite glagoli (objavuvani vo razli~ni
 spisanija), mo`e da se prosledi edna makotrpna rabota na eden makedonist i
 sintaksi~ar, vo izgraduvaweto na sopstvenata metodologija za eden vakov re~nik
 na makedonskite glagoli. Idejata za valenten re~nik na makedonskite glagoli Bl.
 Korubin, glavno, ja dobiva (kako {to i samiot istaknuva) od Re~nikot na
 valencijata i distribucijata na germanskite glagoli od G. Helbig i V. [enkel, kako i
 od Sintaksi~ko-generativniot re~nik na polskite glagoli (probna sveska), pod
 rakovodstvo na Kazimje` Polawski. Me|utoa, denes so sigurnost mo`e da se
 konstatira deka metodolo{ko-tehni~kata postapka primeneta vo Re~nikot e
 edinstvena, a taa e obuslovena od nekoi tipolo{ki karakteristiki na makedonskiot
 jazik (na pr: od analiti~nosta na negovata gramati~ka struktura). Posebno treba
 da se istakne razrabotkata na glagolite preku re~eni~ko~lenskata podelba na
 re~enicata, so koja se sogleduvaat re{enijata pri opisot i simboli~koto
 pretstavuvawe na makedonskata sintaksi~ka struktura, osobeno na sintaksi~kite
 aktanti (direktniot i indirektniot (predlo{kiot) objekt; na predlo{kite i na
 bezpredlo{kite imenski grupi {to se javuvaat kako predikativi, a ovde uslovno se
 narekuvaat propozitivi; potoa na sirkonstatnite (na prilo{kite opredelbi; na
 zavisnite re~enici); kako i na da-konstrukciite.

 Edinstvenosta na Re~nikot se ogleda i vo neprifa}aweto na terminot valencija,
 {iroko prifaten vo lingvistikata. Imeno, Bl. Korubin go voveduva terminot
 intencija (voveden i vo samiot naslov na proektot i na Re~nikot), izbegnuvaj}i ja
 preciznosta vo operiraweto so strogo egzakno i stati~ko utvrdeni elementi i
 odnosi me|u niv, koga stanuva zbor za edna materija kako {to e jazikot. Zatoa,
 intencijata na glagolot ja zema kako edno negovo svojstvo da bara vo svojata
 aktualizacija kako predikat, vrz osnova na svojot semanti~ki polne`, edni ili drugi
 sou~esnici i da ostvaruva so niv edni ili drugi funkcionalno - semanti~ki i
 sintaksi~ki odnosi i vrski; kako edno takvo svojstvo koe znae, ..., da varira vo
 stepenot na svojot intenzitet i na svojata inherencija od eden slu~aj do drug, od
 edna re~eni~noiskazna struktura ... do druga, od eden sou~esnik - aktant,
 sirkostnant i dr. - vo nea do drug. Intencijata na makedonskite glagoli e
 pretstavena i vo vtoriot tom, vo koj se prodol`uva deloto na toga{niot rakovoditel
 na Proektot Blagoja Korubin.

 Vo me|uvreme izlegoa pove}e re~enici od ovoj tip {to sodr`at izbor od glagolite od
 eden jazik. Me|utoa, Intencijalno-sintaksi~kiot re~nik na makedonskite glagoli
 spored svojata koncepcija treba da pretstavuva, kako {to vele{e Bl. Korubin
 re~nik kako i sekoj drug .., a toa zna~i, vo nekoja smisla, celosen.... Spored
 planovite na Oddelenieto ovaa negova zamisla treba da opfati me|u 4000 i 5000
 glagoli sodr`ani vo pet toma. Del od realizacijata na ovie planovi e pretstaven i vo
 Vovednite zabele{ki od vtoriot tom, kade {to precizno e zapi{ana rabotata nad
 glagolite na sekoj sorabotnik {to zel u~estvo vo ovoj tom. Vo vkupniot broj
 glagoli vo ovoj tom vleguvaat i opredelen broj glagoli od probnata sveska,
 me|utoa so ogled na vremenskata distanca eden del od niv se preraboteni i
 usoglaseni so glagolite od Re~nikot od strana na d-r Sne`ana Velkovska.

 Pove}ekratno e zna~eweto na Intencijalno-sintaksi~kiot re~nik na makedonskite
 glagoli za makedonistikata i slavistikata. Vo taa smisla e i preporakata za
 pe~atewe na Re~nikot na prof. d-r Liljana Minova-\urkova, koja istaknuva: Vo
 nau~nata javnost kaj nas ovoj re~nik se o~ekuva so netrpenie i toa od pove}e
 pri~ini, me|u koi ne treba da se zaboravi faktot deka toj mo`e na izvesen na~in da
 poslu`i za ispolnuvawe na prazninata sozdadena so otsustvoto na tolkoven re~nik
 na makedonski jazik - barem za glagolite. Me|utoa, najgolem e pridonesot na
 ovoj Re~nik vo sintaksi~kite prou~uvawa na makedonskiot jazik. Od ovie pri~ini,
 o~ekuvame toj da go privle~e vnimanieto na site makedonisti i slavisti vo
 zemjata i vo stranstvo.

 Celta na ovoj prikaz na vtoriot tom e da se zabele`i i odbele`i doslednata
 kontinuirana rabota na ~lenovite od Oddelenieto za sovremen jazik vo proektot
 Sintaksi~ko - generativen re~nik na makedonskite glagoli, podocna Intencijalno -
 sintaksi~ki re~nik na makedonskite glagoli i po zaminuvaweto na
 osnovopolo`nikot na istiot. Negoviot zamenik, sega{niot rakovoditel na Proektot,
 d-r Sne`ana Velkovska, se potrudi ovoj tom od Re~nikot da izleze od pe~at kolku
 {to e mo`no pobrzo. Vtoriot tom izleze so nepromeneta metodolo{ka postapka,
 iako mo`at da se nabrojat nekoi odliki {to se karakteristi~ni samo za ovoj tom,
 odnosno go razlikuvaat od prviot. Imeno, treba da se zabele`i pogolemiot stepen
 na voedna~enost na upotrebata na simbolite, ili pak, pogolemata sistemnost vo
 izborot na glagolite.

 M-r. Lidija \. Tanturovska