Scenario na sofiski 24 ~asa 

[to ako Bugarija go priznae makedonskiot jazik? 

Spored vesnikot, vo toj slu~aj Bugarija sigurno }e ja zagubi Pirinska Makedonija ~ija kulturna avtonomija }e se pretvori vo  administrativna, so svoja himna, pretsedatel... - Bugarski  kulturni centri vo Skopje i vo Ohrid? 

 VIKTOR CVETANOSKI

 (Na{ postojan dopisnik)

 Sofija, 23 fevruari

 Spored bugarski eksperti, jazi~niot spor so Makedonija mo`e da se re{i na toj
 na~in {to spogodbite bi se potpi{ale na bugarski i na makedonski jazik, no so
 pridru`na deklaracija na Sofija vo koja bi se objasnilo deka pod toj jazik go
 podrazbira dr`avniot jazik, sozdaden vo Makedonija po 1945 godina. Istovremeno od
 Skopje bi deklarirale deka se otka`uvaat od malcinski i teritorijalni pretenzii
 kon Bugarija, odnosno bi se primenila formulata priznavawe na realnostite vo
 Makedonija protiv za~uvuvawe na na{eto zaedni~ko minato.

 Ova e formulata koja, spored 24 ~asa, momentno ja prou~uva Sofija. Vesnikot
 dodava deka dodeka ne se iznajde re{enie za sporot pretsedatelot na dr`avata
 Petar Stojanov nema da ja poseti Makedonija. Vesnikot tvrdi deka makedonskite
 vlasti se soglasuvale so predlo`enata formula, no razmisluvale kako poelegantno
 da i go objasnat na javnosta otka`uvaweto od malcinski i od teritorijalni
 pretenzii.

 Istovremeno 24 ~asa na svoite ~itateli im nudi svoe scenario za toa {to bi se
 slu~ilo ako Bugarija go priznae makedonskiot jazik. Vo tekstot so dramati~en
 naslov Kako go gubime Pirinsko, vesnikot se navra}a nekolku godini nanazad,
 potenciraj}i deka vo 1992 godina, so priznavaweto samo na makedonska dr`ava, a ne
 i na makedonskata nacija, Bugarija se osigurala od idnite nesre}i {to bi sleduvale.
 So toa Sofija ja priznala teritorijata na Bugarite od drugata strana na granicata,
 me|utoa taa odbi da priznae deka tamo{nite lu|e ne se Bugari, deka nivniot jazik e
 tu|, nivnata istorija razli~na...

 Ako go priznaeme jazikot vedna{ }e zapo~nat eksperimenti so naselenieto vo
 Jugozapadna Bugarija. Pritisnati od krizata i od streme`ite da ne go draznime
 NATO i EU, Sofija }e se prestori na balkanski gulab i }e guka. Toa }e mu dade
 krilja na Skopje da zazema se povoinstvena poza... a makedonskite politi~ari }e
 pobaraat kulturna avtonomija za Pirinska Makedonija i }e ja dobijat, a vo
 u~ili{tata }e se recitiraat eden ~uden Javorski i eden iskrivokol~en
 Vapcarovski, ironizira 24 ~asa.

 Za poddr{ka na ovie svoi tezi 24 ~asa se povikuva na nau~nicite od Makedonskiot
 nau~en institut povrzan so VMRO - SMD, koi u{te vo 1995 godina go predupredile
 toga{niot minister za nadvore{ni raboti Georgi Pirinski deka ako Bugarija go
 priznae jazikot, del od bugarskoto etni~ko telo }e se odvoi, ne posle vojna, tuku
 poradi sopstvenata nesposobnost. Avtorot na tekstot predupreduva deka so toa }e
 se raskolebalo nacionalnoto samo~uvstvo na begalcite od Makedonija i na nivnite
 potomci, a so legitimiraweto na makedonskata nacija }e se pomakedon~ela celata
 bugarska istorija i najvidnite figuri - Kiril i Metodij, Pajsij Hilendarski, Goce
 Del~ev i dr. Taka }e bide ubien i svetliot spomen za pripadnost kon Bugarija i na
 makedonskite Bugari vo SAD, Kanada i vo Avstralija, pi{uva vesnikot.

 Spored 24 ~asa, seto toa e rozova slika, a crnata slika zapo~nuvala koga kulturnata
 avtonomija vo Pirinska Makedonija }e prerasnela vo administrativna, so svoja
 himna, pretsedatel, glaven grad, a vo agolot na Bugarija }e se pojavelo ne{to sli~no
 kako Kosovo vo Jugoslavija. Potoa separatistite od OMO Ilinden na Pirin }e
 zabijat makedonski bajrak. [tom toa }e go vidi Skopje }e mu gi napolni u{ite na
 svetot deka Sofija go gazi makedonskoto malcinstvo, doveduvaj}i go do bunt i o~aj,
 ja raska`uva svojata prikazna 24 ~asa.

 Vo dene{niot broj Duma go obvinuva Radio Slobodna Evropa deka so specijalnata
 emisija za skandalozniot vodi~ za Ohrid za potrebite na bugarskite turisti go
 podbucnuva Skopje protiv Sofija. Vo otvoreniot razgovor voditelot na emisijata
 Ekaterina Bon~eva izdavaweto na vodi~ot go ocenuva kako provokativna kniga koja
 mo`e da im na{teti na ~uvstvitelnite bugarsko - makedonski odnosi. Vesnikot na
 socijalistite bara od radioto da bide lojalno kon dr`avata, bez razlika kakva e
 vistinata.

 Istovremeno vo Demokratija se lansira idejata za otvorawe na bugarski kulturni
 centri vo Makedonija, sli~no na onoj vo Dimitrovgrad, koja predizvika ogromni
 reagirawa vo SR Jugoslavija. Nezamislivo e kon krajot na 20. vek vo Skopje ili vo
 Ohrid da nema bugarski kulturen centar, a bugarskite knigi, vesnici ili filmovi
 se u{te da se zabraneti, pi{uva avtorot.