KRVTA OD MOJOT VRAT MU GI ISPLISKA O^ITE NA TUR^INOT KOJ SAKA[E DA ME ZAKOLE!

*U{te edna zabraneta makedonska narodna pesna od komunisti~kiot period posvetena na magare{kiot atentat vo [tip.

*Senzacionalno i nikade dosega neobjaveno svedo{tvo od svedokot na toj nastan od strana na 91-godi{niot g-din Done Cekov, snimeno vo 1986 godina od strana na avtorot na ovaa rubrika.

Za t.n. magare{ki atentati, koi bile organizirani od strana na VMRO vo vremeto pred samiot kraj na turskoto ropstvo (1911 godina), dosega ne e mnogu pi{uvano vo po{irokata javnost. Bidej}i eden od ovie atentati se odigral i vo [tip, istiot ne ostanal nezabele`an od makedonskiot naroden pea~, koj ovoj atentat go opeal vo pesna, koja pak, be{e zabraneta za javno izveduvawe za vreme na komunisti~kiot period. Pri~inata sekako be{e vo toa {to glaven inicijator na ovie atentati bil Todor Aleksandrov. Ovde ne bi sakal da navleguvam vo tajnite na negovata visoka politika od toa vreme, t.e. dali Aleksandrov bil za Bugarija ili za Makedonija (vo druga prilika za ova), posebno zatoa {to negovite obi~ni ~etnici (u~esnicite vo ovoj atentat), kako obi~ni selani i etni~ki Makedonci veruvam deka ne mo`ele da se borat za bilo kogo drug osven za Makedonija. Od druga strana, magare{kiot atentat vo [tip, kako del od na{ata istorija, navistina se odigral, istiot e opean vo pesna, a seto ova e dovolno za pojavuvaweto na
ovoj napis. No, najnapred da go pogledneme tekstot na pesnata za magare{kiot atentat vo [tip:

Se sobrale, mila mamo,
do tri mi kumiti.
Aman, aman, mila mamo,
do tri mi kumiti.
Prvi be{e, mila mamo,
Brlo vojvodata.
Vtori be{e, mila mamo,
Jove Trninkata.
Treti be{e, mila mamo,
Lazo Kakalata.
Napravile, mila mamo,
taa te{ka bomba.
Mi kupile, mila mamo,
tovar mi jabolki.
Aman, aman, mila mamo,
tovar mi jabolki.
Mi sokrile, mila mamo,
taa te{ka bomba.
Aman, aman, mila mamo,
taa te{ka bomba.
Ja odnele, mila mamo,
{tipskata ~ar{ija.
Aman, aman, mila mamo,
gore [ardavano.
Se sobrale, mila mamo,
{tipski emi{~ii.
- Kolku dava{, bre ~orbaxi,
aman, aman, bre ~orbaxi,
okata jabolki?
Izgovara, mila mamo,
Jove Trninkata:
- Stoj, po~ekaj, more ago,
kowa da si vrzam.
Kantarot da zemam, ago,
eftino }e dadam.
Izgovara, mila mamo,
Lazo Kakalata:
- Ajde Jove da begame
vo gora zelena.
Sega }e mi pukne, Jove,
taa te{ka bomba.
Mi puknala, mila mamo,
taa te{ka bomba.
Mi ubila, mila mamo,
trista emi{~ii.

Pesnata na kamkorder ja snimiv na 02.10.1995 godina vo izvedba na g-din Trajan Panev (r. 1936) od s. Gorni Balvan, a denes `ivee vo [tip, inaku poznat interpretator na izvorni makedonski narodni pesni, vo pridru`ba na instrumentalnata grupa gajdaxii so koja raboti.

]e ne zatvorat ako ja snimime pesnata!

        Ovaa pesna Trajan ja znael u{te od svoeto detstvo, koga ja slu{al istata od svojot ~i~ko Vukan Dimov, koj i samiot bil eden od indirektnite sou~esnici vo magare{kiot atentat vo [tip. Kako interpretator na izvorni narodni pesni, Trajan Panev, vo 1972 godina, napravil muzi~ki aran`man na pesnata i ja odnel vo Radio Skopje za da ja ponudi za snimawe. Koga ja slu{nale urednicite, mu rekle deka poradi tekstot pesnata ne mo`e da bide snimena i mu pobarale da donese druga. Mu rekle deka }e gi zatvorat ako ja
snimaat taa pesna, po {to Trajan ja povlekol. Kako {to veli samiot, podocna pesnata sepak bila snimena, no so bitno izmenet tekst, {to e u{te eden dokaz za karakterot na tie vremiwa. Spored prenesenite se}avawa na svojot ~i~ko Vukan, eve {to izjavi g-din Trajan Panev za ovoj nastan:
        Vo vremeto koga puknala bombata vo {tipskiot [ardavan, ~i~ko mi Vukan so grupa komiti na ~elo so Brlo vojvoda se nao|ale vo seloto Trogerci. Bilo pladne. Brlo vojvoda poglednal na svojot ~asovnik i so svojot dlabok glas rekol: ,,Sega vo 12 ~asot }e se zajarat strelkite. Toga{ }e pukne bombata!,, I navistina podocna razbrale deka bombata puknala tokmu vo 12 ~asot. Inaku, bombata bila napravena vo Svetinikolsko i tie {to ja pravele otprvin imale problemi so tempiraweto. Sepak, nekako uspeale da ja napravat i ja sokrile vo ko{ so jabolki. Ko{ot na kow ili magare od trojca selani bil odnesen na {tipskiot pazar, kade bil ostaven pome|u Turcite. Tokmu vo 12 ~asot bombata eksplodirala.
        Prenesenite se}avawa na Vukan od strana na negoviot vnuk od brat, Trajan Panev, ne se mnogu razlikuvaat od oficijalnata pi{ana istorija za ovoj nastan. Razlikata samo e vo vremeto vo koe se slu~il atentatot. Vo pi{anata istorija bombata (aktivirana preku saaten mehanizam) puknala vo 09, a ne vo 12 ~asot. Inaku, atentatot se slu~il na 04.12.1911 godina na pazaren den, a bombata bila postavena kaj {tipskiot [ardavan (dene{niot gradski plo{tad) i pri eksplozijata bil urnat edniot yid na bliskata xamija. Postojat razli~ni informacii vo vrska so brojot na zaginatite i raneti Turci, vo koi se spomenuvaat brojki od 2 do preku 20 mrtvi i pove}e raneti (sekako deka brojkata od trista {to se spomenuva vo pesnata e daleku preterana). Po eksplozijata Turcite, podbucnuvani od vlasta, fanati~no se nafrlile vrz pazarxiite - Makedonci, po {to nastanal vistinski masakr, koj trael nekolku denovi. [tip bil blokiran, a mnogumina bile uapseni. I za brojot na ubienite, ranetite i uapsenite Makedonci postojat razli~ni podatoci. Glaven organizator na vakvite atentati (koi gi imalo vo pove}e gradovi vo Makedonija, no najgolem efekt imale atentatite vo [tip i Dojran) rekovme deka bila VMRO na ~elo so Todor Aleksandrov.

So sekira po vratot...

        Vo vrska so ovoj atentat na 11.03.1986 godina snimiv razgovor so g-din Done Cekov (sega pokoen, a toga{ na 91 godi{na vozrast), koj bil svedok na atentatot i edna od `rtvite na masakrot {to Turcite go izvr{ile vo znak na odmazda. Eve {to izjavuva na snimkata g-din Done Cekov vo vrska so ova (so nu`ni redaktorski i lektorski korekcii na negoviot iskaz):
        Poteknuvam od seloto Dolani. Tatko mi be{e umren i toj den so majka mi i sestra mi dojdovme na {tipskiot pazar da prodavame ko`ufi. Be{e praznikot Bogorodica i dodeka prodavavme na pazarot ogladnev. Majka mi mi dade pari i otidov do bliskata furna (koja be{e nedaleku od xamijata) da si kupam somun. Samo {to go zedov somunot, slu{nav silna eksplozija. Naglo se svrtev i vidov kako vo vozduhot letaat {ti~ki i delovi od urnatata xamija. Otidov pravo kaj majka mi i vidovme kako zaptiite povedoa dvajca vrzani kon u}umatot. Se pu{ti glas deka gi fatile atentatorite i duri sostojbata po~na da se smiruva. No, po desetina minuti od u}umatot izleze turskiot namesnik i glasno na turski izvika: ,,Udrete na kaurite! ,, Po~na nevideno tepawe. Turcite se nafrlija vrz nas i tepaa koj so {to }e stigne i koj kade }e stigne. Po~navme da begame. Jas begav prv, a po mene tr~aa majka mi i sestra mi. Tokmu koga treba{e da ja pominam ulicata, eden star Tur~in se ispr~i pred mene. Me fati za kosata i mi ja navedna glavata, po {to me udri so sekira po vratot. Blikna silen mlaz od krv kon negovite o~i. Toa go zbuni Tur~inot i ja ispu{ti sekirata, a jas, iako ranet, se otrgnav od negovite race i prodol`iv da tr~am. Za sre}a vo blizina `ivee{e tetka mi i siot krvav otr~av pravo kon nejziniot dom. Tamu mi go soprea krvareweto.Tepaweto prodol`uva{e. Turcite prodlo`uvaa da gi tepaat na{ite. Po nekolku
denovi dojde stranska komisija za da napravi uvid na `rtvite od masakrot. Me povikaa i mene da dadam izjava. Bev povikan i kaj turskiot komandant na kasarnata, koj me pra{a dali go poznavam Tur~inot {to me rani. Mu rekov deka ne go poznavam. Podocna od turskata vlast mi be{e dodelena pari~na pomo{, no istata ne dojde vo moi race, bidej}i ja zel eden ~orbaxija od na{eto selo, koj ne me ni izvesti za pomo{ta.
        Identitetot na dvajcata opeani akteri od ovaa pesna, selanite Jove Trninkata i Lazo Kakalata, ne uspeav da go otkrijam, dodeka za identitetot i dejnosta na kontroverzniot Brlo-vojvoda }e pi{uvame vo nekoja sledna prilika.