EVROPSKITE DIPLOMATI PROTIV SANSTEFANSKA BUGARIJA! 

*Dene{nite bugarski {ovinisti se povikuvaat na nekakva Sanstefanska Bugarija, a krijat deka u{te toga{ site pozna~ajni evropski zemji ja osudile ovaa ideja tokmu poradi faktot {to vo Makedonija ne `iveat Bugari, tuku Makedonci!

*Avtenti~ni izjavi od strana na evropskite ministri protiv planot za Sanstefanska Bugarija, podnesen od strana na ruskiot bugarofil grofot Ignatiev, zaradi za{tita na ruskite interesi na Balkanot! 

      Vo ovoj tekst argumentirano }e pobieme u{te edna zabluda zastapuvana od strana na dene{nite povampirani velikobugarski subjekti, a toa e zabludata okolu t. n. Sanstefanska Bugarija, na koja do denes se povikuvaat bugaromanite. Mislam deka od na{a strana ne e sosema dovolno afirmiran faktot deka idejata za Sanstefanska Bugarija bile samo ideja na hartija, dadena od poedinec (konkretno od strana na ruskiot grof Ignatiev) i deka na ovaa ideja u{te toga{ se sprotivstavile site pogolemi evropski zemji. Pa, zo{to toga{ se u{te se kreva tolkata vrev okolu takvata ideja na hartija? Toa e isto kako koga vo Parlamentot pratenicite podnesuvaat stotici amandmani  kako dopolnuvawa ili izmeni na razni zakoni, koi amandmani, neretko pretstavuvaat artikulacija na li~niot ili grupniot interes na pratenikot i koi amandmani, poradi toa i se odbivaat. Sli~no na vakvite amandmani   bil i hartieniot plan za Sanstefanska Bugarija  - i ni{to pove}e! Toa bil obi~en, otfrlen od Evropa, predlog, kakvi {to gi imalo stotici vo toa vreme. Zatoa, navistina e nejasno (pa duri i sme{no) zo{to velikobugarskite {ovinisti~ki krugovi se u{te leat rokodilski solzi kon ovoj otfrlen plan. Sega, kone~no da premineme na avtenti~nite istoriski dokumenti od toa vreme i da idime kako pominal ovoj plan vo o~ite na Evropa.
 

Vo Makedonija ne `iveat Bugari

     Vo vrska so propasta na idejata za za`ivuvawe na Sanstefanska Bugarija najdobro }e bide da citirame izjavi na toga{nite evropski politi~ari, koi decidno izjavuvale deka Sanstefanska Bugarija ne mo`e da za`ivee vo praktika tokmu poradi faktot {to vo Makedonija `iveat Makedonci, a ne Bugari! O~igledno deka bugaromanite ne znaat (ili ne sakaat da znaat) ni{to nitu vo vrska so ova. Sanstefanska Bugarija bila utopija sozdadena vo fantazijata na ruskiot grof (inaku strasten bugarofil) Ignatiev, koj zaradi vakvata svoja utopija tolku bil kritikuvan od stranskata, no i od doma{nata (ruska) politi~ka javnost, {to duri izvesno vreme moral da se povle~e od javniot `ivot. Jasen e i providen povodot na negovata pusta `elba - pro{iruvawe na Rusija (preku svojot novosozdaden satelit Bugarija) na teritorii koi nikoga{ etni~ki ne bile bugarski. No, da vidime kone~no {to izjavile pretstavnicite na nekolku evropski dr`avi vo vrska so fantasti~nata `elba na grofot Ignatiev.

        Angliskiot minister za nadvore{ni raboti, lord Solzberi vo vrska so fiktivnata ideja za Sanstefanska Bugarija, na 18 april 1878 godina, izjavil:

          Zacrtanoto bugarsko kne`estvo vo sanstefanskiot miroven dogovor ne smee da ostane vo takvi {iroki granici i da dr`i teritorii koi etni~ki ne mu pripa|aat.

         Koi se tie teritorii koi etni~ki ne mu pripa|ale na Bugarskoto kne`estvo - neka povelat neka odgovorat bugaromanite. Odime ponatamu.

        Grofot Andra{i, koj toga{ bil avstriski minister za nadvore{ni raboti, vo vrska so Sanstefanskiot dogovor vo maj, 1878 godina, izjavil:

          Stavete mu do znaewe na Nelidov (ruski ambasador vo Carigrad, z. m.), deka na{ata vlada voop{to nema da tolerira edno {iroko bugarsko kne`estvo. Vo Sanstefanskiot preliminaren miroven dogovor voop{to ne e za~uvan etni~kiot princip. Spored statisti~kite podatoci so koi raspolagame nam ni e poznato deka Bugarite i Srbite ja naseluvaat zemjata od Crno do Jadransko more. Srbite se protegaat na zapad i na leviot  breg na Dunav i Sava, dodeka Bugarite se protegaat od Dunav do Stara planina. Teritorijata na Makedonija e naselena so raznorodno naselenie, vo koe preovladuva slovenskiot element. Me|utoa, poznato e deka vo tamo{noto slovensko naselenie se javuva edna silna struja, koja nastojuva da trgne po svojot sopstven pat. Na{ite interesi vo ponovo vreme nalagaat da navlezeme vo Makedonija i da izlezeme na Egejsko More, koristej}i ja naklonosta na slovenskoto naselenie vo Makedonija.

       I od ovaa  izjava (kriena od po{irokata bugarska javnost) jasno se gleda stavot na Avstrija i nejzinata zapoznaenost so etni~kiot sostav na Makedonija i za faktot {to vo Makedonija nikoga{ ne `iveele nikakvi Bugari kako mnozinsko naselenie.

        Kone~no, vo kontekst na ovie izjavi od vrvnite diplomati na toga{nite evropski velesili, da ja prezentirame i izjavata na francuskiot minister za nadvore{ni raboti Vadington, koj  vo vrska so Sanstefanskiot dogovor go izjavil slednoto:

  Nie i ponatamu stoime na gledi{teto deka, osven bugarskiot, postojat i drugi narodi na Balkanskiot poluostrov, koi vo dogledno vreme treba da bidat oslobodeni... Na{ata vlada ostro se protivi na Sanstefanskiot preliminaren dogovor.

       I od ovaa izjava gledame deka Francija najenergi~no ja osuduva idejata za Sanstefanska Bugarija, pod izgovor deka Bugarite ne se edinstvenite `iteli na Balkanot.
 

Bugarskiot istori~ar [opov gi priznava Makedoncite

         Deka toa vreme bugarskite publicisti i intelektualci bile mnogu posvesni od dene{nite bugaromani, koga e vo pra{awe makedonskata nacionalna zasebnost, }e go citirame poznatiot toga{en bugarski istori~ar A. [opov, koj vo vrska so Sanstefanska Bugarija, vo 1885 godina, go dal slednovo priznanie:

        Berlinskiot kongres ne i dade avtonomija na Makedonija i ne ja prisoedini kon Bugarija ili kon isto~na Rumelija od ednostavna pri~ina {to Anglija cvrsto zastana na stojali{teto deka ogromnoto mnozinstvo na naselenieto od Makedonija ne e bugarsko... Pa duri ni denes, vo 1885 godina, koga Evropa bi pobarala  makedonskoto naselenie da se opredeli i da ka`e na koja narodnost i pripa|a, uvereni sme  deka pogolemiot del od Makedonija }e ni letne od racete, ako isklu~ime dve-tri okolii od severna Makedonija. Site drugi Makedonci se gotovi da dadat kakov saka{ pi{an dokument deka tie ne se Bugari.

        Zo{to i ovaa senzacionalna izjava od bugarskiot istori~ar [opov denes se krie od po{irokata javnost vo Bugarija - neka odgovorat na{ite bugaromani. Ovaa izjava sekako deka ne e i edinstvena dadena od toga{ni bugarski dejci, koi konstatirale deka Makedoncite pretstavuvaat zaseben etnikum od Bugarite i tokmu vakvite bugarski izjavi pretstavuvaat neodbranliv argument protiv lagite na dene{nite bugaromani deka vo 19. vek Makedoncite navodno se deklarirale kako Bugari. Kako toga{ da se objasnat vakvite citati dadeni od bugarski dejci? Gi povikuvam bugaromanite dlaboko da razmislat (ako mo`at), pa neka odgovorat.

        Zna~i, nitu Makedoncite so voodu{evuvawe ja prifatile Bugarskata egzarhija kako svoja duhovna sloboda (kako {to tvrdat bugaromanite), nitu pak evropskite sili stoele zad fikcijata za Sanstefanska Bugarija, koja, zaradi tesnite i providni ruski interesi, bila sozdadena vo glavata na bugarofilskiot grof Ignatiev, a glavna pri~ina za otfrluvaweto na vakvata fikcija  bil faktot {to vo Makedonija nikoga{ mnozinstvoto naselenie ne bile Bugari, {to vpro~em se potvrduva i od gorenavedenite avtenti~ni citati.

        Kone~no, za stavovite na makedonskiot narod od toa vreme najdobro svedo~at barawata za nezavisna Makedonija, koi vo tie godini  do{le do izraz preku Razlove~koto i Kresnenskoto vostanie, ~ija glavna cel bila sozdavawe na slobodna Makedonija so makedonski narod (nacija) vo nea. Toa se potvrduva ne samo preku avtenti~nite za~uvani dokumenti od ovie dve vostanija (za {to }e pi{uvame vo druga prilika), tuku i preku negativniot i destruktiven odnos na Bugarija kon ovie vostanija, posebno kon nivnite rakovodstva, a ovde sekako se i izjavite na Dimitar Pop \or|iev Berovski protiv Bugarskata egzarhija.