Dokumenti: ruski izvori od 1945 godina,  Nova Makedonija, 13/14 Juli 1998

Begalci od Egejska Makedonija

Sekojdnevno granicata ja pominuvaat golemi grupi Makedonci koi begaat od gr~kiot teror. Makedonija gi prifa}a i gi udostojuva site {to ja pominale granicata

ISTORI^AROT d-r VLADO IVANOVSKI, me|u pogolemiot broj novootkrieni dokumenti vo Istorisko-dokumentarniot oddel na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, poto~no vo Arhivot za nadvore{na politika na Ruskata Federacija, go registrira i Izve{tajot (so zabele{ka deka ne smee da bide objaven) na V.P. Grigorev i I.N. Ageev, koi od 13 do 23 juli 1945 godina ja posetile Makedonija i pritoa posebno se zadr`ale na sostojbata na granicata so Grcija, vo toa vreme `e{ka to~ka na jugoslovensko-gr~kite odnosi. Ovoj dokument prvpat e objaven vo magazinot Makedonsko vreme od kade {to go prezemame.

Zaradi nevideniot teror na gr~kite voeni i policiski vlasti nad naselenieto od Egejska Makedonija, Makedonci - stari i mladi, ma`i i `eni, gi ostavaat svoite rodni ogni{ta i masovno ja minuvaat granicata i se prefrlaat na jugoslovenska teritorija.

Spored podatocite {to ni gi dade pretsedatelot na ASNOM, Metodi Andonov - ^ento, do ovoj moment od Egejska Makedonija prebegale pove}e od 20.000 begalci - Makedonci. Begalcite sekojdnevno pristignuvaat. Interesno e deka, zaedno so Makedoncite, od terorot vo Jugoslavija prebeguvaat i mnogu Grci. Spored podatocite na pretsedatelot na Narodniot komitet na Bitolskiot okrug, Krsto Simovski, samo na teritorijata na ovaa okolija do 17 juli prebegale okolu tri iljadi lu|e. Kako po pravilo, site begalci {to ja minuvaat granicata pristignuvaat polugoli, polubosi i iznemo{teni od te{kiot pat. Narodot i organite na jugoslovenskata narodna vlast na begalcite im uka`uvaat dobar priem. Na primer, vo gradot Bitola za niv e otvorena menza i se opremeni specijalni prostori. Rabotosposobnite begalci se raspredeluvaat na rabota po selata i gradovite. Nerabotosposobnite, glavno starci, se smesteni vo specijalni priemni domovi, kade {to im e obezbedena hrana i obleka.
Razgovaravme so nekolku begalci vo pove}e mesta. Na primer, vo selo Dupeni, Prespanska okolija, Bitolski okrug, na 16 juli 1945 godina: selanec - Makedonec, 65-godi{niot Gligor Bogoja Balja, prebegal vo maj mesec od seloto Rabi, Lerinska okolija i okrug (Grcija). Vo Grcija mu ostanalo semejstvoto: `enata, sinot, snaata i nivnite dve deca. Samiot toj gi pomagal partizanite. Pri~ina za prebeguvaweto: teror, gonewe na site koi gi pomagale ili simpatizirale partizanite.

Od seloto Rabi (sostaveno od 120 makedonski ku}i i 40 gr~ki), samo vo seloto Dupeni prebegale 20 ma`i.

- Selanec - Makedonec, 80-godi{niot Nikola Stefanov-Kazakovski, od selo Rabi (Lerinska okolija), prebegnal vo mesec maj zaedno so 35-godi{niot sin. Drugite ~lenovi od nivnoto semejstvo ostanale vo Grcija. Pri~ini za nivnoto prebeguvawe: gi pomagale partizanite, gi kriele i lekuvale ranetite, za {to sega gr~kite vlasti gi gonat. Toj ni ka`uva deka od negovoto selo se uapseni 13 ma`i i se odneseni vo Lerin.
 

]E SE VRATIME SAMO VO OBEDINETA MAKEDONIJA

Begalcite zboruvaat: Nie }e se vratime doma samo vo slu~aj ako Egejska Makedonija bide prisoedineta kon Makedonija (Jugoslavija)!

Zboguvaj}i se so nas, Kazakovski ni re~e: Neka `ivee Stalin i neka ni pomogne nam, na Makedoncite od Egejska Makedonija, da se oslobodime!.
Vo Bitola, na 17 juli 1945 godina:
- Selanecot - Makedonec, 84-godi{niot Anastas Pan~ev od selo Vi{eni, Kosturski okrug i okolija. Prebegal vo Bitola na 17 juli 1945 godina. Gr~kata policija na 11 juli vo seloto Vi{eni go pretepala, bo`em, deka vodel propaganda. Vsu{nost, selanecot samo dobronamerno zboruval za Jugoslavija, za prisoedinuvaweto na Egejska Makedonija kon nea. Na negovata glava i na liceto se zabele`uvaat tragi od mavawe. Ottrgnuvaj}i se od racete na policijata, toj pobegnal vo planinite, a ottamu, pe{, vlegol vo Jugoslavija. Za nekolku dena prope{a~il pove}e od 80 kilometri.
- Joanis Teodoridis, Grk, star 28 godini, od selo Livera, Kozanis. Spored negovite zborovi, toj bil sekretar na mesniot komitet na Komparatijata, vo okolijata Kozanis. Gr~kata policija, so cel da ja obezglavi komunisti~kata partija, gi uapsila partiskite rabotnici. Nemu mu se zakanuvalo apsewe. Zatoa re{il da prebega vo Jugoslavija.
Ponekoga{, vo Makedonija pristignuvaat Makedonci - begalci od Trakija, so voz, preku Bugarija. Edna takva grupa od okolu 200 lu|e sretnavme vo selo Gradsko, 20 kilometri od Veles. Begalcite ni izjavija deka se od selata Gorence i Proso~en, Dramska okolija, od kade {to prebegale na bugarska teritorija u{te kon sredinata na april mesec godinava. Spored nivnite zborovi, vo Bugarija, vo gradovite Plovdiv, Pazarxik i Nevrokop, se nao|aat do 10.000 begalci od Egejska Makedonija. Site tie lu|e }e bidat prefrleni vo Jugoslavija. Po toa pra{awe vo Bugarija raboti jugoslovenskata komisija.

Begalcite raska`uvaat deka caristite gi proteruvaat od Grcija site Makedonci. Gr~kite vlasti go ograbuvaat makedonskoto naselenie. Tie sobiraat od nego `ito, dobitok, pari. Begaj}i od Trakija, begalcite tamu go ostavile siot svoj imot so seta poku}nina. Me|u begalcite ima stari lu|e, `eni i deca, vo pove}e slu~ai celi semejstva. Na primer, selanecot Krsto Dimitrov Bon~ev (36 godina), od seloto Proso~en, Dramska okolija, prebegal vo Jugoslavija so trite deca, koi imaat {est, deset i dvanaeset godini. Selanecot Ivan Angelov Paskalev (36 godini), od selo Gorence, prebegal so `enata i trite deca od {est, trinaeset i sedumnaeset godini.
Selanecot Ko~o Ramsulev (46 godini), od selo Proso~en, prebegal sam, ostavaj}i ja doma `enata so decata.

Begalcite od Egejska Makedonija vo Jugoslavija se sretnuvaat so celosno dobredojde. Na 2 avgust vo Makedonija se praznuva nacionalniot praznik Ilinden (Den na vostanieto protiv Turcite). Na toj den niz cela Makedonija }e bidat organizirani dobrovolni prilozi za begalcite - bra}ata od Egejska Makedonija. Makedonskata vlada pu{tila vo proda`ba specijalna lotarija, ~ij prihod }e bide vnesen vo fondot za pomo{ na begalcite.
 

EKONOMSKATA POLO@BA VO MAKEDONIJA

Vo ekonomskiot `ivot na Federalna Makedonija glavno mesto zazema selskoto stopanstvo so koe se zanimava 74 procenti od op{tiot broj na naselenieto. Osnovni kulturi na selskoto stopanstvo se tutunot, p~enkata, afionot, koj se izvezuva za izrabotka na opium, maslodajnite kulturi, ovo{tarstvoto. Osven toa, golemo mesto vo selskoto stopanstvo zazema sto~arstvoto. Prirodnite uslovi: planinite, ~estata su{a, nedostigot od obrabotlivo zemji{te, gi pravat povr{inite zaseani so `itni kulturi nerentabilni. Proizvodstvoto na sopstvenoto `ito vo Makedonija do novata `etva ne gi obezbeduva potrebite na naselenieto. Na primer, vo seloto Qubojno, Prespanska okolija, Bitolskiot krug (60 kilometri od Bitola) pove}eto od selanite se sopstvenici na zemji{te do eden hektar, eden selanec ima pet hektari, a 60 otsto od obrabotlivoto zemji{te se nao|a po planinite. Vo ova selo, po pravilo, proizvodstvoto na sopstvena p~enica im e dovolno na selanite samo za narednite pet-{est meseci, a godinava, spored izjavata na selanite, rezervite na p~enica ne }e traat pove}e od ~etiri meseci. Osnovno zanimavawe na selanite e ovo{tarstvoto i proizvodstvoto na tutun.

Spored izjavata na sekretarot na Okru`niot naroden odbor vo Bitola, Kulja~, pogolemiot broj od selanite vo Makedonija se sopstvenici na obrabotliva povr{ina najmnogu do 1,5 hektar {to ne obezbeduva p~enica za celata godina, pa selanite se nadevaat deka taa }e bide donesena od Vojvodina. Zaradi dezorganiziraniot transport, naru{enata trgovija i vrskata me|u gradovite i selata, naselenieto vo Makedonija postojano ~uvstvuva krajna potreba od hrana. Istoto toa ni go izjavi pretsedatelot na Narodnoosloboditelniot odbor na grad Prilep. Spored podatocite na vesnikot Selo, vo Makedonija, Kosovo Pole, Metohija i Sanxak do vojnata imalo vkupno 231.964 semejstva (od niv vo Makedonija 172.700), koi raspolagale so 1.203.116 hektari obrabotlivo zemji{te (vo Makedonija taa brojka iznesuvala 650.000 hektari).

Vo prosek na edno semejstvo vo Makedonija, Kosovo Pole, Metohija i Sanxak doa|a ne{to pove}e od pet hektari obrabotlivo zemji{te. Vo Makedonija, pak, na edno semejstvo doa|a ne{to pove}e od ~etiri hektari po semejstvo.

Vo zemjodelskoto stopanstvo na Makedonija vidno mesto zazema kulturata tutun. Bezrazli~no {to so ovaa kultura e zaseana na samo eden otsto od vkupno obrabotlivo zemji{te, koe opfa}a 6,5 iljadi hektari, so obrabotka na tutunot anga`irani se pove}e od deset iljadi lu|e ili 40 otsto od vkupno vrabotenite vo Makedonija.

Zemjodelstvoto vo Jugoslavija e relativno zaostanato. Zemjodelstvoto, pak, vo Makedonija e najzaostanato vo Jugoslavija. Drvenite plugovi i volovite se osnovnoto orudie na makedonskoto zemjodelstvo mo{ne retko vo poleto mo`e da se vidi metalen plug, dodeka pak, drugi zemjodelski ma{ini voop{to nema. Pominuvaj}i ja dolinata na rekata Vardar, Bitolskoto Pole i poleto okolu Prespanskoto Ezero, nikade ne slu{navme rabota na zemjodelski ma{ini. Zabele`avme samo ra~na rabota. Kowi ima malku. Magariwata i volovite se osnovnite transportni sredstva vo zemjodelstvoto.

Selanite `iveat bedno. Retko zabele`avme selanec koj ne be{e vo iznosena obleka i obuvki pod koi se gleda golotija. Raznobojnite zakrpi ja skrivaat bojata na materijalot od koj e so{iena oblekata. Ne~istotija. Do 75 otsto od naselenieto vo Makedonija e napismeno. Ovoj procent po selata e zabele`itelno pogolem. Vo cela Makedonija rabotat samo {eeset lekari i trieset medicinski sestri, a vo selata vo koi bevme, nikade ne vidovme ambulanta ili bolnica. Selanite ja po~ituvaat novata vlast, me|utoa, zabele`uvaat deka taa se u{te ni{to ne im dala. Podgotovki za reformi ne se zabele`uvaat. Sekretarot na NOF na Bitolskiot okrug okolu ova pra{awe se ograni~uva{e na op{ti frazi, izjavi, {to se imaat selskite semejstva koi ja po~uvstvuvale agrarnata reforma, me|utoa kolku zemja e opfateno so agrarnata reforma, kakov maksimum obrabotliva povr{ina }e ostane kaj selanite, kolkav e vi{okot na zemja, toj ne znae{e da ka`e. Nie bevme vo selskata kooperacija na edno pograni~no selo na Bitolskiot okrug. Prodavnicata prazna. Seloto dobilo samo 24 srpa i {est kosi. Seloto ima 88 doma}instva. Kooperatorot ni re~e deka podelbata na srpovite i kosite me|u selanite }e ja napravat po pat na lotarija. Sekoj ~ovek dobiva po 20 grama sol za sekoja ovca. Za kolku vreme e dadena solta nikoj ne znae.

Industrijata vo Makedonija e mo{ne slaba i e skoncentrirana po gradovite. Na primer, vo Bitola ima dve tekstilni fabriki, nekolku pomali esnafski rabotilnici. Vo Skopje ima pivarnica, monopol i nekolku mali tekstilni fabriki. Vo planinite me|u Skopje i Bitola ima rezervi na jaglen. Opremata na jaglenokopite e primitivna. Najkonkretno za sostojbata na industrijata vo Makedonija zboruvaat slednive brojki: vo industrijata se anga`irani 25.000 lu|e, od niv na prerabotka na tutunot - 10. 000.

Trgovijata vo Makedonija e re~isi paralizirana. Site industriski proizvodi se delat so bele{ki, {to gi izdava Ministerstvoto za trgovija i drugite kompetentni institucii. Privatna inicijativa, pri neumeewe i nemawe mo`nosti se organizira dr`avna trgovija, ne e dozvolena.
Me|u selanite postoi tendencija da se bojkotiraat gradovite - dokolku selanecot gi odnese v grad svoite proizvodi ne mo`e ni{to da dobie za niv. A gradovite, pak, ~uvstvuvaat nedostig na onie proizvodi koi vo nivna blizina ili gnijat (ovo{je) ili pak se rasipuvaat (jajca i mleko).
Gradovite `iveat prazni~no. Vo Skopje, Bitola i Veles, niz koi pominavme, po golemite ulici prizemjata na ku}ite se pretvoreni vo kafeani i restorani i drug vid zabavuva~ki du}ani. Niv gi ima nevoobi~aeno mnogu. Vo nekoi kafeani, osven prazni {i{iwa ili po nekolku {i{iwa kiselo vino, nema ni{to. Vo Bitola, na 30.000 `iteli, so razli~ni raboti se zafateni samo tri iljadi lu|e, a drugite, isklu~uvaj}i gi decata i starcite, se zanimavaat so trgovija i bezdelni~at.
Reakcija, koristej}i gi te{kotiite, vodi skri{na propaganda protiv narodnata vlast, ja sabotira trgovijata. Pazarite se prazni - nasekade dejstvuva crnata berza. Trgovcite se stra{no nezadovolni zaradi toa {to se gonat kontrabandite od Grcija i Albanija.

Za nekolku dena, kolku {to prestojvuavme vo Makedonija, ne vidovme nieden selanec, ili selska kola, koi so proizvodi odea vo grad, kako {to toa go gledavme, na primer, vo mnogu mesta vo Srbija. Po pati{tata mo`at da se vidat samo magariwa natovareni so drva ili so seno.
 

POJAVI NA [OVINISTI^KO RASPOLO@ENIE

Po svojot nacionalen sostav, Makedonija e pove}enacionalna. Spored izjavata na pretsedatelot na ASNOM, Andonov - ^ento, Federalna Makedonija ima 1.200.000 naselenie, od koi 1.000.000 se Makedonci, a drugite se Turci, Albanci, Vlasi. Vo isto~niot del na Makedonija ima Bugari - preselnici. Muslimanskoto naselenie vo Makedonija broi me|u 70.000 i 80.000 iljadi. Site nacionalni malcinstva se zastapeni vo ASNOM. Zamenik pretsedatelot na Vladata e Albanec.

Vo razgovorite so odgovorni lica se ~uvstvuva golema nequbeznost i nacionalno neprijatelstvo kon Srbite, koi vo oddelni slu~ai dobivaat forma na {ovinizam. Vo razgovorot so nas Andonov-^ento re~e deka Srbi vo Makedonija nema, tuku ima srbomani, koi sebesi se smetaat za Srbi, no, vsu{nost, tie se Makedonci Isklu~ok pretstavuvaat okolu dve iljadi stari srpski ~inovnici koi `iveat vo Skopje. Srpski {koli vo Makedonija nema. Sli~no na ova izjavi i urednikot na vesnikot Nova Makedonija Kiro Haxi Vasilev. Toj re~e: Vo Skopje nema srpski u~ili{ta. Nema zo{to da se otvorat, nema dovolno Srbi. Vo selata, kade {to naselenieto se ~uvstvuva srpsko, a vsu{nost tie ne se Srbi. Vo tie sela srpski u~ili{ta nema, me|utoa, ima srpski jazik kako nastaven predmet. Spored izjavata na poru~nikot na jugoslovenskata armija, K.A. Kuricki, vo Makedonija postoi silen {ovinizam. Toj postoi i vo armijata, me|u komunistite - komandiri i komesari - Makedonci, kako i me|u rabotnicite na OZNA. Koga vo Makedonija do{le 22. Divizija, sostavena od Srbi, Hrvati i Crnogorci, vo Makedonija po~na da se zboruva za novo nasilstvo na Srbite, deka povtorno se vra}a stariot srpski re`im, okupacija, korupcija. Koga bil likvidiran Glavniot {tab na Makedonija i formirana [estata armija, mnozinstvoto na rakovodniot kadar ne bile makedonski, pa mnogu Makedonci toa go kvalifikuvale kako likvidirawe na makedonskata armija. @enata na na~alnikot na OZNA za Makedonija (toj, isto taka, e sekretar na CK na KPM), polkovnikot Cvetko Uzunovski - Abaz, izjavila: Povtorno po~na srpsko vladeewe! Kakva e taa sloboda za Makedonija, koga pak dojdoa Srbite...!. Za obrazovanieto vo samostojna Makedonija ni zboruvaa rabotnikot na Kultpropot na CK na KP na Makedonija, Bla`e Koneski, i ve}e spomenatiot urednik na vesnikot Nova Makedonija Haxi Vasilev. Vo isto~nite delovi na Makedonija postoi tendencija za prisoedinuvawe kon Bugarija.

Karakteristi~en e delot od razgovorot so Andonov - ^ento {to go imavme na 20 juli. Toj ne pra{a dali sme go slu{ale soop{tenieto po radio od sredbata na trojcata rkovoditeli na trite golemi dr`avi za toa deka, navodno, tie do{le do zaklu~ok za neophodnosta od sozdavawe samostojna Makedonija pod pokrovitelstvo na Amerika. Isto takvo pra{awe ni postavi i sekretarot na ASNOM, Spirov, koj vleze dodeka razgovaravme so Andonov - ^ento. Spirov go izrazi svoeto mislewe deka e prifatliva idejata za protektorat na SSSR ili Amerika nad Makedonija, samo da ne se realizira varijantata Makedonija pod protektorat na Anglija. Pritoa, toj ja razvi mislata za mo`nosta da postoi samostojna Makedonija pod pokrovitelstvo na Amerika, pod uslov da bidat za~uvani dene{nite organi na dr`avnata vlast i na armijata. Ekonomskata sorabotka treba da bide baza za podem na Makedonija. ^ento, vo princip, so ni{to ne mu se sprotivstavi na svojot kolega, me|utoa, izrazi somnenie za toa deka dene{nite organi na dr`avnata vlast }e mo`at da se za~uvaat za vreme na amerikanskiot protektorat, koga Amerika }e gi zeme vo svoi race komandnite mesta vo makedonskata ekonomija. Me|utoa, selanite so koi imavme mo`nost da razgovarame, smetaj}i ja polo`bata na makedonskiot narod tragi~na, baraat negovo obedinuvawe vo edna dr`ava. Bezrazli~no na silno izrazenite nacionalni ~uvstva, nikoj od niv ne re~e deka Makedonija treba da bide nadvor od Jugoslavija, tuku,obratno, nekoi od niv direktno izjavuvaat deka taa treba da bide vo ramkite na Jugoslavija. Se nadevaat deka SSSR }e im pomogne vo toa.
 

ODNOSOT KON SSSR

Vo voenite edinici na ^etvrtata brigada na Narodnata odbrana, kaj koi bevme, odnosot na vojnicite kon Sovetskiot Sojuz e isklu~itelno ubav. Sekoj vojnik saka da li~i na crvenoarmiec, a nivnata tatkovina na SSSR. Nedovolno oble~eni, bosi, tie se polni so verba vo toa deka se na pravilen pat, na onoj pat, po koj svoevremeno odel Sovetskiot Sojuz. Tie so prezir zboruvaat za gr~kite vojnici oble~eni vo angliski uniformi. Na pokrivot od ku}ata vo koja se nao|a brigadniot {tab se vee crveno zname so srp i ~ekan na nego. Nie gi pra{uvame: Zo{to visi crveno zname?, a tie ni odgovaraat: Toa e makedonsko zname. Vo razgovorite selanite se interesiraat za `ivotot so Sovetskiot Sojuz, glavno, za `ivotot na selanite.

Me|utoa, vo razgovorite so odgovornite lica se ~uvstvuva nekakva rezerva, osobeno zatoa {to tie go znaat odnosot kon SSSR, kon ruskiot ~ovek vo Srbija. Vo Srbija se interesira za se {to se odnesuva na Sovetskiot Sojuz. Se interesira za negovata pozicija kon niv, ili za drugite me|unarodni pra{awa. Gi interesira{e pra{aweto za Trst, pozicijata na Sovetskiot Sojuz vo odnos na politi~kite pojavi vo Jugoslavija. Veruvaa vo silata na Sovetskiot Sojuz. Sosema druga e rabotata vo Makedonija: ne dobivme nitu edno pra{awe za toa kako Sovetskiot Sojuz se odnesuva kon nastantie vo Egejska Makedonija, za pra{aweto na Makedonija voop{to.
Razgovorot so sekretarot na Bitolskiot okru`en NOF, Marko Kulja~, Crnogorec, li~e{e pove}e na raspra{uvawe otkolku na razgovor. Toj odgovara{e samo na pra{awa, nieden zbor otpove}e, ne postavuvaj}i nitu edno pra{awe. Vo takov ton mina i razgovorot so urednikot na Nova Makedonija, Haxi Vasilev, kako i so sekretarot na Dru{tvoto za kulturna vrska so SSSR, Koneski, vo Skopje.

Vo glavniot grad na Makedonija, Skopje, Dru{tvoto za kulturna vrska so SSSR, fakti~ki ne raboti. Dru{tvoto nema svoi prostorii. Postojnata ruska biblioteka vo Skopje le`i vo magacin i taa nema svoi prostorii. Rakovoditelite na Dru{tvoto manifestiraat celosna inertnost, a od CK KP na Makedonija nema nikakvi stimulansi za da o`ivee rabotata i na Dru{tvoto i da mu se pomogne da najde potrebni prostorii.

Potpi{ani:
Vtor sekretar na Ambasadata na SSSR vo Jugoslavija, Grigorov, Ata{e na Ambasadata na SSSR vo Jugoslavija, Ageev 28 juli 1945 godina