Vo brojot od april 1997 godina vesnikot
Narodna volja pod naslov Nacionalistite si gi poka`uvaat zabite? ja razgleduva
ulogata i zna~eweto na vrhovisti~kata VMRO. Kako i obi~no, ne usledi nikakva
reakcija od strana na zasegnatite. Zatoa denes odnovo se navra}ame na ovaa
tema.
Makar i neo~ekuvano za edni, i neposakuvano od drugi, vo bugarsko- makedonskite odnosi nastapi razvedruvawe. Kompetentni lica tvrdat deka toa se slu~ilo po cena na kompromisi od dvete strani.Kolku golemi se tie i koj popu{til pove}e, }e presudi istorijata. Za nas, obi~nite lu|e, e bitno toa deka poziciite na mirnoto me|usebno opstojuvawe se zasiluvaat.
I vo ovaa i vakva okolnost se pojavuva pra{aweto:kade e mestoto i kakva e ulogata vo dene{no vreme na vrhovisti~kata VMRO? Dali taa ve}e ne se pojavuva kako eden mnogu opasen anahronizam?
Da po~neme od imeto: Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija!? Koga e vnatre{na, da si odi tamu kade }e ja prifatat kako vnatre{na. Makedonska - {to bara vo Republika Bugarija? Vo Republika Makedonija ima VMRO, no taa e i vnatre{na, i makedonska, a e i nasledni~ka na Gocevata organizacija, dodeka bugarskata,vrhovisti~ka pasmina go vee znameto na van~omihajlovisti~kite ubijci. Revolucionerna.Na vremeto, apostolot na makedonskata nacionalna osloboditelna borba Goce Del~ev rabotel so jasnata svest, deka najnapred treba da se izvr{i revolucija vo ~ove~kite du{i i toga{ da se krene makedonskiot narod na revolucija za svojata sloboda. Ova svoe veruju Goce go brane{e dosledno vo tekot na celiot svoj `ivot i so sopstvenata krv ja natopi svetata rodna zemja. Kolkumina od dene{nite vrhovisti se podgotveni so ~elo da go pre~ekaat kur{umot, za{tituvaj}i gi svoite ubeduvawa? Mnogu polesno i bezopasno e da gi debelat svoite vratovi vo Narodnoto sobranie, izbrani so glasovite i vo listite na koalicijata... Organizacija. Kakva organizacija e onaa koja sebe si se narekuva makedonska, a nema koreni vo pirinskiot del na Makedonija, ne mo`e da smeta na poddr{ka i razbirawe od pirinskite Makedonci, nikoga{ javno ne go iznela brojot na svoite ~lenovi?
Se raboti za {ovinisti~ka organizacija, neprijatelska i opasna kako za Bugarite,taka i za nas, Makedoncite. Organizacija, koja nema ni{to zaedni~ko so progresot, koja sekoga{ manifestirala `estokost, bila vo slu`ba na vlastodr{cite i o~ekuvala pot~uknuvawe po ramoto na vremeto od carskite slugi, a podocna od drugi, koi i frlale ronki od nacionalisti~kiot bes. Vo nea ~lenuvaat lu|e so kara srce, kara du{i,kara sovest. Zatoa se malobrojni, no opasni.
Vo potkrepa na ovie zborovi da ja razgledeme malku {totuku izlezenata od pe~at kniga na Krsto En~ev Avtobiografija - spomeni.
Ovaa organizacija saka{e Makedonija da bide anektirana od Bugarija i sekoj koj ne se soglasuva{e so nejzinata politika be{e likvidiran bez sudewe.
Sekoj koj }e se osmele{e da im se sprotivstavi na niv, is~eznuva{e bez traga! Ponekoga{ tie likvidiraa celi semejstva, kako {to be{e slu~ajot so semejstvoto na Nunev od svetivra~koto selo Petrovo.
Mihailovisti~kite sudii mo`ea da grabnat zatvorenici od bugarskite sudovi koga nekoj ~ovek poznat na Ivan Mihajlov be{e zame{an vo kriminal ili, pak, be{e vo opasnost presti`ot na nivnata organizacija.Kako primer mo`am da ja poso~am Kresnenskata afera, koga eden voz be{e zapren i ~etvorica zatvorenici bea ubieni.
Toa se redovi napi{ani od rakata na ~ovek koj gi poznaval i imal sredbi so mihajlovistite, stradal od niv. A dene{nata VMRO koja se nao|a vo Bugarija e nivni naslednik. Potreben li e komentar!? I komu mu e potrebna takva vrhovisti~ka organizacija vo dene{no vreme, na krajot na 20 vek, vo eden miren svet?
Neodamna eden po~ituvan sofiski dneven vesnik objavi materijal pod naslov VMRO na krstopat. I si mislam: {tom e na krstopat, najpametno e ova vrhovisti~ko ~edo da ne svrtuva nitu nalevo, nitu nadesno. Da fati pravo - po {irokata ednonaso~na magistrala so ograni~uvawe na minimalnata brzina, koja vodi kon skrieniot zaden dvor na istorijata. I da ne zaboravi da si gi ka~i vo avtomobilot site {ovinisti, zaedno so nivnite oru`ja: somni~avosta, omrazata, zlobata, nasilstvoto, `edta za krv i vojna, za tu|i zemji.
I nema smisla {ovinistite, nacionalistite i vrhovistite da go ~ekaat svojot reakcioneren kongres kon krajot na ovoj mesec. Neka si go pokrijat mi`urkavoto vesni~e Makedonija i nema,ama voop{to nema da im se nalutime ako is~eznat od dene{niot makedonski den mirno, krotko, bez vreva i fanfari, bez da si ka`at zbogum so koj bilo!
Koga vakvi retrogradni nedonos~iwa si zaminuvaat od svetskata istorija, lu|eto stanuvaat podobri,potrudoqubivi, po~ove~ni. I si podavaat bratski race.
A toa e povelbata na dene{niot den!