Si spomnav za profesorot koga neodamna pro~itav za aferata {to nastana so rektorot na Univerzitetot vo Veliko Trnovo, Ivan Stojanov, koj go potpi{a dogovorot za sorabotka so Univerzitetot vo Skopje, glavniot grad na nezavisna Makedonija. Dogovorot be{e sostaven na bugarski i na makedonski jazik, {to za Bugarite ne postoi. Velat deka e bugarski dijalekt. Isto taka, ne postojat Makedoncite-Bugari, koi nekoj gi nagovoril deka se poseben narod. Najposle i nie, Poljacite si imame problemi, koga treba da se potpi{e nekoj dogovor so Makedonija. Jazikot nam ne ni pre~i, no ne sakame da go upotrebuvame imeto Republika Makedonija, bidej}i se bunat Grcite. Za niv Makedonija toa e severniot del na Grcija. Toa e nebare taka, kako Ostravska [lezija {to se nao|a vo ^e{ka da se proglasi za Republika [lezija i poradi toa Polska da ima pretenzii.
Koga Makedonija prestana da bide jugoslovenska republika, bugarskata vlada pobrza da ja priznae kako nezavisna dr`ava, bidej}i taa se otkina od vlasta na Belgrad. Me|utoa, odbegnuva so nea da gi potpi{e me|unarodnite dogovori, tokmu poradi problemot so jazikot. Za Sofija toa bi bil dogovor potpi{an na dva bugarski jazika, od koi edniot se vika makedonski.
Profesorot zarabotuva so ubeduvawata deka Makedonci ne postojat - urednikot, publicistot i izdava~ot R. mi go pretstavuva profesorot V.
A toj, pak, `ivee od ona {to go objavuva, od toa {to jas go pi{uvam, bidej}i lu|eto sakaat da ~itaat za Makedonija - mu vra}a profesorot V.
Novinarot R smeta deka makedonskoto pra{awe e gubewe vreme, me|utoa, ne ~ini za toa glasno da se zboruva. Najposle bugarskite izbira~i gi ispratile po |avolite postkomunistite, pa spored toa postoi {ansa, Bugarija da izleze od stopanskata bezdna, da se nadomestat izgubenite godini, koga ni{to ne se rabotelo, a koga ^esite, Ungarcite, Poljacite pa duri i Rusite otidoa napred. Potrebno e samo da se po~ne so rabota i da ne se izmisluvaat konflikti. Odvlekuvaat od rabotata i go rasipuvaat misleweto za Bugarija vo Evropa na koja balkanskite konflikti i se preku glava.
[etam po ulicite na Sofija. Izgleda urednikot e vo pravo. Se razbira, kako ne, ima trgovija, stopanstvoto op{to zemeno - pazarno - malku kako {to be{e vo Var{ava vo 1990 godina. Me|utoa, tuka ja nema premnogu: se dobiva vpe~atok deka sekoj trguva so sekogo. Ima reklami, prodavnici, tezgi na golemi svetski firmi: Koka-kola, Pepsi Ko, Xonson, Puma, Marlboro, Fijat i Pe`o, no se onaka male~ko, skromno vo sporedba barem so toa {to denes go gledame vo Var{ava.
Vo najgolem del lu|eto tuka se oble~eni siroma{no,ulicite ne se vo najdobra sostojba: raskopani, zgradite ~ekaat na popravki: avtomobilite isto taka ima mnogu malku vo sporedba so nas. Najmnogu ima stari ladi, moskvi~i, trabanti. Zapadni i daleko isto~ni malku i toa vo lo{a sostojba. Maliot broj novi mercedesi im pripa|aat, velat na mafiite.
Nikoj ne go izmisli toj konflikt - po~nuva da se nervira profesorot.
Razgovorot te~e za vreme na priemot - degustacija na bugarskite vina. Takvite vina gi ima zna~itelno pove}e otkolku {to gi ima vo Polska i zgora na toa gi probame, naizmeni~no, so nekoi vidovi rakija. Razgovorot stanuva se po`iv.
Evropa, Evropa! Dobro, sakame vo Evropa, sakame vo NATO, no ne po cena na na{ite osnovni interesi!
- Prostete, no koj e va{iot osnoven interes? - pra{uvam.
Da se nadmine vekovnata balkanska zaostanatost, re~isi poluvekovnoto vladeewe na komunizmot i sedumgodi{noto vladeewe na postkomunizmot!
Urednikot R. se soglasuva, no profesorot ima svoe mislewe. Mo`e da se `ivee pobogato, mo`e i posiroma{no, veli no narodot ne mo`e da `ivee so ~uvstvoto deka e raspar~en. Ne mo`e da bide otkinat od svojata lulka. A taa lulka e Ohridskoto Ezero vo Makedonija. Tamu pred pove}e od iljada godini po~na bugarskata istorija, kultura i nacionalna svest. Od tamu poteknuvaat Kiril i Metodij. Tamu, po mnogu vekovi, vo minatiot vek po~na nacionalnata prerodba na Bugarite.
Pa dobro- velam -a mo`ebi Makedoncite ne se ~uvstvuvaat Bugari otkinati od maticata sli~no kako Ukraincite koi ne se ~uvstvuvaat Rusi otkinati od Rusija, iako Kiev e istoriska kolepka na cela Rusija.
Urednikot R. potsetuva deka za vreme na vojnata Bugarite vo sojuz so Germancite i Italijancite ja zazele cela Makedonija i kako okupatori imale te{ka tupanica.
Profesorot V na ova veli:
- Makedoncite nebare se zadavile vo nezavisnosta. So Grcite se borat za svoeto priznavawe, a ne gledaat kolku opasni za niv se Albancite. Imaat tolku golem prirast, {to nabrzo albanskoto malcinstvo }e bide mnozinstvo, a zad granicata e Albanija koja mo`e da objavi pretenzii...
Utredenta sum vo Var{ava. Zaboravam na Ohridskoto Ezero, i ne mislam na Ezeroto Goplo. Naedna{ zabele`uvam deka imame sovremen, neruiniran, ~ist terminal koj dobro funkcionira i so odli~en personal. Na ulicite elegantno oble~eni lu|e, elegantni prodavnici. Vo prvite ~asovi duri i ulicite im izgledaat deka odli~no se odr`uvani...