To read this page in Cyrillic download fonts from Nova Makedonija site, and then reboot. 

Razglednica od Sofija - ama glavno od Makedonija  

Reporta`a na Ernest Skalski vo Magazyn, nedelen dodatok na vesnikot Gazeta Viborcza od Var{ava 

@ivko Kozar (Nova Makedonija, 26 januari 1998)

Ama kakva Makedonija? se nervira{e profesorot V. od Sofiskiot univerzitet. [to bi rekle Vie, gospodine, ako Goplo (ezero vo Polska na{a zab.) bi se na{lo zad va{ata granica, taka kako {to se najde Ohridskoto Ezero nadvor od granicite na Bugarija? Ako Gwezno (grad vo Polska, prva prestolnina na Polska), zaedno so okolinata, kolepkata na polskata dr`avnost, denes bi bil oddelna dr`ava i bi tvrdel deka ima svoj, sopstven gwezewski jazik?

Si spomnav za profesorot koga neodamna pro~itav za aferata {to nastana so rektorot na Univerzitetot vo Veliko Trnovo, Ivan Stojanov, koj go potpi{a dogovorot za sorabotka so Univerzitetot vo Skopje, glavniot grad na nezavisna Makedonija. Dogovorot be{e sostaven na bugarski i na makedonski jazik, {to za Bugarite ne postoi. Velat deka e bugarski dijalekt. Isto taka, ne postojat Makedoncite-Bugari, koi nekoj gi nagovoril deka se poseben narod. Najposle i nie, Poljacite si imame problemi, koga treba da se potpi{e nekoj dogovor so Makedonija. Jazikot nam ne ni pre~i, no ne sakame da go upotrebuvame imeto Republika Makedonija, bidej}i se bunat Grcite. Za niv Makedonija toa e severniot del na Grcija. Toa e nebare taka, kako Ostravska [lezija {to se nao|a vo ^e{ka da se proglasi za Republika [lezija i poradi toa Polska da ima pretenzii.

Koga Makedonija prestana da bide jugoslovenska republika, bugarskata vlada pobrza da ja priznae kako nezavisna dr`ava, bidej}i taa se otkina od vlasta na Belgrad. Me|utoa, odbegnuva so nea da gi potpi{e me|unarodnite dogovori, tokmu poradi problemot so jazikot. Za Sofija toa bi bil dogovor potpi{an na dva bugarski jazika, od koi edniot se vika makedonski.

Profesorot zarabotuva so ubeduvawata deka Makedonci ne postojat - urednikot, publicistot i izdava~ot R. mi go pretstavuva profesorot V.

A toj, pak, `ivee od ona {to go objavuva, od toa {to jas go pi{uvam, bidej}i lu|eto sakaat da ~itaat za Makedonija - mu vra}a profesorot V.

Novinarot R smeta deka makedonskoto pra{awe e gubewe vreme, me|utoa, ne ~ini za toa glasno da se zboruva. Najposle bugarskite izbira~i gi ispratile po |avolite postkomunistite, pa spored toa postoi {ansa, Bugarija da izleze od stopanskata bezdna, da se nadomestat izgubenite godini, koga ni{to ne se rabotelo, a koga ^esite, Ungarcite, Poljacite pa duri i Rusite otidoa napred. Potrebno e samo da se po~ne so rabota i da ne se izmisluvaat konflikti. Odvlekuvaat od rabotata i go rasipuvaat misleweto za Bugarija vo Evropa na koja balkanskite konflikti i se preku glava.

[etam po ulicite na Sofija. Izgleda urednikot e vo pravo. Se razbira, kako ne, ima trgovija, stopanstvoto op{to zemeno - pazarno - malku kako {to be{e vo Var{ava vo 1990 godina. Me|utoa, tuka ja nema premnogu: se dobiva vpe~atok deka sekoj trguva so sekogo. Ima reklami, prodavnici, tezgi na golemi svetski firmi: Koka-kola, Pepsi Ko, Xonson, Puma, Marlboro, Fijat i Pe`o, no se onaka male~ko, skromno vo sporedba barem so toa {to denes go gledame vo Var{ava.

Vo najgolem del lu|eto tuka se oble~eni siroma{no,ulicite ne se vo najdobra sostojba: raskopani, zgradite ~ekaat na popravki: avtomobilite isto taka ima mnogu malku vo sporedba so nas. Najmnogu ima stari ladi, moskvi~i, trabanti. Zapadni i daleko isto~ni malku i toa vo lo{a sostojba. Maliot broj novi mercedesi im pripa|aat, velat na mafiite.

Nikoj ne go izmisli toj konflikt - po~nuva da se nervira profesorot.

Razgovorot te~e za vreme na priemot - degustacija na bugarskite vina. Takvite vina gi ima zna~itelno pove}e otkolku {to gi ima vo Polska i zgora na toa gi probame, naizmeni~no, so nekoi vidovi rakija. Razgovorot stanuva se po`iv.

Evropa, Evropa! Dobro, sakame vo Evropa, sakame vo NATO, no ne po cena na na{ite osnovni interesi!

- Prostete, no koj e va{iot osnoven interes? - pra{uvam.

Da se nadmine vekovnata balkanska zaostanatost, re~isi poluvekovnoto vladeewe na komunizmot i sedumgodi{noto vladeewe na postkomunizmot!

Urednikot R. se soglasuva, no profesorot ima svoe mislewe. Mo`e da se `ivee pobogato, mo`e i posiroma{no, veli no narodot ne mo`e da `ivee so ~uvstvoto deka e raspar~en. Ne mo`e da bide otkinat od svojata lulka. A taa lulka e Ohridskoto Ezero vo Makedonija. Tamu pred pove}e od iljada godini po~na bugarskata istorija, kultura i nacionalna svest. Od tamu poteknuvaat Kiril i Metodij. Tamu, po mnogu vekovi, vo minatiot vek po~na nacionalnata prerodba na Bugarite.

Pa dobro- velam -a mo`ebi Makedoncite ne se ~uvstvuvaat Bugari otkinati od maticata sli~no kako Ukraincite koi ne se ~uvstvuvaat Rusi otkinati od Rusija, iako Kiev e istoriska kolepka na cela Rusija.

Urednikot R. potsetuva deka za vreme na vojnata Bugarite vo sojuz so Germancite i Italijancite ja zazele cela Makedonija i kako okupatori imale te{ka tupanica.

Profesorot V na ova veli:

- Makedoncite nebare se zadavile vo nezavisnosta. So Grcite se borat za svoeto priznavawe, a ne gledaat kolku opasni za niv se Albancite. Imaat tolku golem prirast, {to nabrzo albanskoto malcinstvo }e bide mnozinstvo, a zad granicata e Albanija koja mo`e da objavi pretenzii...

Utredenta sum vo Var{ava. Zaboravam na Ohridskoto Ezero, i ne mislam na Ezeroto Goplo. Naedna{ zabele`uvam deka imame sovremen, neruiniran, ~ist terminal koj dobro funkcionira i so odli~en personal. Na ulicite elegantno oble~eni lu|e, elegantni prodavnici. Vo prvite ~asovi duri i ulicite im izgledaat deka odli~no se odr`uvani...