Proza

Podvi`ni grobovi

Odlomka od istoimeniot roman, izdanie na Matica makedonska

BO@IN PAVLOVSKI

Mo`ebi ova }e bide i prikazna za Enver Petrovci, na{iot edinstven musliman koj vo 1912 godina se obide da formira vojska za da go spre~i deleweto na Makedonija. Negovata slava otide vo zaborav re~isi istoto leto, otkako grobot mu go selea na tri mesta, potoa mu se zagubi tragata, a konakot, vo koj se rodi i `ivee{e, be{e progoltan od stra{en po`ar. I koga spomenot za nego izblede vo rodniot kraj, po nekoi ~udni pati{ta na sudbinata, od Mala Azija nadojdoa legendi i predanija za Enver Petrovci.
Me|u stoticite iljadi begalci vo Bursa, Efes i Ku{adasi, koi ne mo`ea da ja zaboravat rodnata Makedonija, koi osobeno prodol`ija da navra}aat vo Prespa, se mno`ea predanija za detskiot lik na oficerot kogo rano go penzionirale, za negovite sokolovi o~i i crni, neguvani musta}i, kako i za silnata leva raka so koja mo`el kamen da zdrobi. Za ~esnosta, za bestra{nosta na toj na{ torbe{, koj ja rizikuval svojata kariera za da ja spasi tatkovinata, bea ispeani i nekolku pesni {to odeknuvaa duri i vo doli{tata na {umnata reka Radika. Se vele{e deka toj ednakvo im pripa|al na dvete `ivi religii, hristijanskata i muslimanskata, pa zatoa i nastradal od pu{kata na fanatik. Samo najupatenite znaeja deka ubiec be{e negoviot polubrat Zija Nerezi od Skopje, so kogo ne se ni poznava{e, a motivot za toa zlostorstvo sepak nema{e politi~ka tuku socijalna zadnina.
Vo legendite, pokraj mudrosta na `ena mu Nura, }erka na carigradski slatkar i poet od seloto @irovnica, se falea i ve{tinite na negoviot bel kow {to umeel da go za{tituva svojot gospodar. I za negovite dva sina, odamna mrtviot Nusred i se u{te `iviot Tasim, se vele{e deka bile listovi od ista gora. Na arhivarot Kosta Dogu pak mu se slu~uva{e, ne tolku ~esto, da re~e deka familijata Petrovci ima problemi so nervite od denot koga go napu{tila hristijanstvoto za da go primi islamot.
Nekoi u~eni muderisi vrateni od Egipet, {to propovedaa vo bitolskite xamii, pravea sporedbi me|u sudbinata na Makedonija i mizerniot kraj na Enver-bej Petrovci. Bil izeden od volcite, kako nekoja zagubena ovca, velea niz simboli i mo{ne ve{to gi predupreduvaa vernicite na islamot, koi vo Bitola se proret~ija, da ne sedat na dva stola.
Poslednite trieset dena od negoviot `ivot treba da bidat zapi{ani vo kniga, me ubeduva{e, me|u drugite, i mojot {kolski drugar Nijazi Limani, potstanar vo ku}ata na Petrovci, koj podocna }e napravi kariera na poznat etnolog kako doktor Limanoski.
Taa u`asno lo{a zima 1960 godina, koga se re{iv da ja zapi{am prikaznata za ovoj znaen i neznaen junak od Prespa, sproti mojot osumnaesetti rodenden, vo gradot Bitola padna golem sneg, zamrzna i rekata Dragor, pa vo oskudica na hrana i ogrev, mnogumina kako mene se greeja so predanija i legendi za dale~nite vremiwa. Bo`em }e ti olesni na du{ata koga }e poveruva{ deka minatoto bilo mnogu pocrno od sega{niot `ivot. Deka i vo najcrnoto vreme }e se pojavi nekoj junak {to }e im vdahne nade` na beznade`nite i sre}a na nesre}nite, {to }e go polo`i svojot `ivot na oltarot na tatkovinata, kako {to postapi Enver Petrovci od Prespa.
Ve~erva sproti Bo`ik, dodeka se pra{uvav kako }e ja prespijam no}ta vo ladnata soba pokraj Dragor, kade {to i pes da vrze{ utroto }e go najde{ pcovisan, dojde maliot, so nemirni o~i Nijazi Limani i me izvesti deka Tasim Petrovci me ~eka vo slatkarnicata [eherezada. [to e sega ova, se pra{uvav dodeka gi obuvav ~evlite. V~era cel den vo bele`nikot ja zapi{uvav prikaznata {to mi ja raska`uva{e za svojot tatko, a na razdelbata precizno se dogovorivme da se vidime duri po Bo`ik, toj da prodol`i so raska`uvaweto, a pak jas so zapi{uvaweto.
Vo glavata u{te mi yunea negovite preterano romanti~ni izjavi za nekoi podvizi na drevniot kral i vojskovodec Iskender ili Aleksandar, koj ja raznesol na{ata slava do Indija i ostavil svoi vojnici da `iveat vo nekoi dolini pod Himalaite, ~ii potomci se dene{nite Hanzi koi isto taka se muslimani kako familijata Petrovci, za Mohamed ali od Kavala, ~ija loza se islamizirala, koj go osnoval moderniot Egipet, pa za Mustafa Kemal od Solun, podocna nare~en Ataturk, ~ii roditeli poteknuvale od Golo Brdo, koj bil ~est gostin vo nivniot konak kaj Mirimor vo Prespa i na ovoj na{ jazik raska`uval kako }e ja reformira Imperijata {to bila na umirawe i kako }e go razvlasti sultanot. So ~uden plamen vo o~ite Tasim go spomnuva{e i Dimitar Blagoev od seloto Zagori~ani, koj gi postavil temelite na obnovenata dr`ava Bugarija. Se odbrani na{i junaci, hristijani ili muslimani po vera, zaedno so Neznajniot junak, od ~ija slava sozdadena i neguvana vo tu|i zemji se zadoil i napoil tatko mu Enver-bej Petrovci, koj isto taka imal golemi ambicii, no, za `al, ne uspeal vo namerata da ja spasi celokupnosta na Makedonija {to mu bila ne{to kako `ivoten son.
Nitu poseduvav iskustvo za pravewe na vakva kniga, nitu ja poznavav mitologijata na mojot narod, nitu pak mo`ev da se nadevam deka ~itatelot }e poveruva vo prikaznata za eden na{ torbe{ki junak ~ii predci, ne tolku odamna, pred nepolni dveste godini, si ja menile verata, od hristijanska vo muslimanska, a potoa, kako podanici na padi{ahot, napravile kariera i bogatstvo vo Imperijata.
Vo pesnite {to gi pee{e narodot be{e precizno odredena pozicijata na muslimanite kako vekovni du{mani na hristijanite. Ne postoe{e {ansa da se izmestuva narodnata mitologija vo koja, pokraj verite, zame{ale prsti ideologiite i propagandite. Se u{te mo`e{e da se raskopuva po istorijata za da se izdvojat heroite od predavnicite, no deka eden musliman se obiduval da ja spasi i odr`i celokupnosta na Makedonija, toga{ verno ne se prifa}a{e ni kako fakt ni kako bujna fantazija.
Taka, malku i nezadovolen {to si gubam zlatno vreme so volonterot na Radio Bitola, neumorniot, ve~no nasmevnat Tasim Petrovci, koj ima{e ~udna navika da si buri~ka so leviot pokazalec vo nosot i da si kube vlakna od musta}ite, koj si ja gricka{e skromnata turska penzija {to neredovno pristiga{e od Ankara vo Bitola i, pokraj svireweto na violina, podrabotuva{e na pazarot so ovo{je i zelen~uk - trgnav na u{te edna sredba vo [eherezada. Vo toa vreme bev raspnat me|u srednoto u~ili{te za veterinari {to mislev da go napu{tam poradi nepodnoslivata beda, volonterskite aktivnosti vo mesniot klub na mladi pisateli, no osobeno vo Radio Bitola kade {to merkav nekakvo vrabotuvawe i, na krajot, praveweto zapisi so literaturni ambicii. Za svoite godini verno bev premnogu optovaren so zadol`enija {to pak dobrovolno gi prifativ.
Nasproti otporot kon temata za torbe{ite, koja ne mi be{e dovolno bliska, koga go slu{av Tasim Petrovci kako raska`uva za svojot tatko, se ~uvstvuvav kako pod dejstvo na magija. Ne samo {to me drazne{e orientalnata mistika vo taa romanti~na prikazna, tuku naizmeni~no pred mene se pojavuva{e i is~eznuva{e posledniot `iv dokaz za postoeweto na eden takov naroden junak. Mo`ebi zatoa, kolku da mislev deka gubam vreme za taa ~ove~ka drama vo koja nema da poveruva nikoj, sega brzav po zamrznatiot kej na rekata Dragor.
Samo malku podocna, begaj}i mu na studeniot vetar koj zaviva{e me|u drvenite kapaci na du}anite, so premrznat nos i crveni u{i, so re~isi vko~aneti race dlaboko vovle~eni vo xebovite, stapnav vo Bezistenot i posakav da kupam pe~eni ili `ivi kosteni od tatkoto na mojot profesor Vladimir Kostov, koj na samiot agol od staroto zdanie prodava{e ovo{je i zelen~uk.
Nemame vreme, [eherezada }e zatvori naskoro! izvika Nijazi Limani i me povle~e za rakavot kon slatkarnicata.
No, jas sum pregladnet! - se po`aliv.
Zar kosteni }e te zasitat?, se ~ude{e Nijazi.
Tetka Angelina }e ni zgotvi ne{to podobro! dodade vnimavaj}i na debeliot uli~en mraz pokrien od noviot sneg.
Verno tamu, vo [eherezada, drvenite stolovi gi prevrtuvaa i gi postavuvaa na masite, od {ankot gi vadea staklenite predmeti i gi nosea vo toplata rabotilnica za da ne zamrznat i da ne ispukaat od studot preku no}ta, a edna `ena, zabradena so {amija, go bri{e{e podot. Samo {to me poslu`i so dve baklavi i ~a{a boza, debeliot slatkar itro me predupredi da pobrzam za{to rabotnoto vreme isteklo, a toj, za da stigne vo svojot dom, }e mora da pe{a~i po mrazot do samiot Drven pazar.
Ve~erva ulicite se kako staklo! re~e za da go opravda brzaweto.
Ne gri`i se! Mrazot }e bide pokrien od snegov {to ne prestanuva da pa|a! dodade Nijazi Limani.
Ako se liznam i padnam na takvo mrazi{te, kojznae dali }e stanam! pomirlivo re~e debeliot slatkar.
Mnogu e studeno ve~erva! rekov prisetuvaj}i se na svojata sobi~ka.
]e odime kaj mene, tamu }e se raskomoti{! mi predlo`i Tasim Petrovci vadej}i pari da plati za se {to be{e izedeno i ispieno.
Zar tolku docna? [to baram kaj tebe? grubo pra{av goltaj}i par~e za{e}erena baklava.
Si doa|al ti i podocna, na polno}! Ne znae{ deka tvojata bratu~eda utre zaminuva na dale~en pat? Nikoj toa ne ti go ka`a? Nitu jas v~era ne te potsetiv? Ne znae{ deka i kumot Naum Manivilov pristigna od Skopje za da im po`ela sre}en pat na moite deca. Deka Kosta Dogu i Milton Manaki }e dojdat vo mojot skromen dom? se ~ude{e zborliviot Tasim Petrovci stavaj}i ja {ubarata, zapetluvaj}i go vetvoto palto i, kako po navika, ~epkaj}i si vo nosot so prstite.
Mislev deka Erol i Mina }e zaminuvaat koga }e rascuti proletta! Pa koj patuva na ovoj stud? pra{av dodeka se podgotvuvav za izleguvawe nadvor.
Eh, koj? Ve}e znae{, sin mi i snaa mi! Tasim vozdivna.
]e ostaneme bez Slaveite! Te{ko mi e da pomislam deka }e gi zagubime, a tie ve}e utre zaminuvaat! re~e tagovno Nijazi.
Ajde da se vidi{ i da se pozdravi{! Denes bratu~eda ti se isturi od pla~ewe! Nejzinite roditeli ne sakaat ve}e da ja spomnuvaat v crkva me|u hristijanite! Za niv Mina e mrtva, taka pora~a nejziniot tatko!
No taa e `iva! se pobuniv spontano.
Se razbira! ^edo kako }erka mu se ra|a edna{ na sto godini, a tie ja otfrlaat zatoa {to se oma`ila za mom~e od druga religija! vozdivna Tasim Petrovci zagledan vo gradskiot ~asovnik na sprotivniot breg od rekata kade {to na mrazot {lajfuva{e eden kamion pretovaren so drva za ogrev, a nekolkumina premrznati lu|e se obiduvaa da go turnat i se nadvikuvaa vo polutemninata.
Erol ti e dobar prijatel, redno e da mu po`ela{ sre}en pat! mi {epna Nijazi kako vo doverba.
I so Naum e kako brat! prifativ.
(Nova Makedonija, 7 Oktomvri 1998)