NE ZNAM NI[TO ZA SOPSTVENIOT DEDO!

* Osvrt na zabranetata makedonska narodna pesna posvetena na vojvodata Todor Lazarov Haxidimitrov - inaku dedo na visokiot komunisti~ki rakovoditel Qup~o Arsov

* Pismo od Qup~o Arsov do avtorot na rubrikata Aleksandar Donski vo dale~nata 1985 godina, vo koe go izvestuva deka navodno ne znae ni{to za svojot sopstven dedo.

Deka stravot od poinakvoto mislewe vo odnos na vospostavenite dogmi i parametri za vreme na komunisti~koto ednoumie be{e prisuten i kaj najvisokite pretstavnici i kreatori na ovoj sistem, svedo~i i primerot {to ovde }e go navedeme.
Se raboti za narodnata pesna posvetena na poznatiot {tipski vojvoda Todor Lazarov Haxidimitrov, koj inaku e dedo (na rodeniot dedo - brat) na eden od najvisokite komunisti~ki mo}nici vo toga{na Socijalisti~ka Jugoslavija i Makedonija - Qup~o Arsov. No, najnapred da go pogledneme tekstot na ovaa pesna, a potoa i da napravime kratok osvrt kon dejnosta na vojvodata i stavot na negoviot vnuk vo vrska so toa.

Zbogum, pro{~avaj, nevesto mila!
Ja si otidov neznaen pat.
Na zato~enie, strani dale~ni;
da ne go znaat grobot mi studen.
Da mi go ~uva{ ma{koto dete,
toj }e nasledi zaradi mene.

Pesnata na kasetofon ja snimiv na 10.06.1985 godina od g-din Risto Ogwanov (1908-1987) od [tip, a tekstot od nea prethodno go imav zapi{ano vo septemvri 1984 godina od istiot interpretator.
Vo ovaa pesna narodniot pea~ go ovekove~il migot na razdelbata na vojvodata Todor Lazarov Haxidimitrov od svoite najmili. Se rodil vo 1869 godina vo [tip vo staroto ugledno semejstvo Haxidimitrovi. Po zavr{uvaweto na {estiot klas vo gimnazijata vo Solun, se vrabotil kako trgovec vo svojot roden grad, a podocna bil i u~itel po francuski jazik i muzika. Prisustvuval na prviot osnova~ki sostanok na mesnata organizacija na VMRO vo [tip i bil postaven za prv rakovoditel na istata. Toa bilo vo 1894 godina. Podocna, toj li~no go primil Goce Del~ev vo organizacijata za vreme na Gocevoto u~itelstvuvawe vo [tip (1894-1896). Vo 1898 godina bil faten i zatvoren, prvo vo Skopje, a podocna i vo Pri{tina. Od maltretirawata vo zatvorot te{ko se razbolel i dobil tuberkuloza. Vo 1903 godina bil pu{ten na sloboda, no nedolgo potoa pak bil zatvoren i ispraten na zato~enie vo Mala Azija vo gradot Damask (Sirija), kade ostanal celi tri godini. Mladoturskata revolucija napravila da bide amnestiran, po {to oti{ol vo Sofija. Nezadovolen od slobodata {to mladoturcite ja dale na narodot, pak aktivno se vklu~il vo prodol`uvaweto na borbata. Neposredno pred balkanskite vojni, na 18 oktomvri 1912 godina, Todor Lazarov Haxidimitrov, pod nerazjasneti okolnosti, posegnal po svojot `ivot. Kako mo`na pri~ina za samoubistvoto, spored sovremenikot na ovoj nastan g-din Todor Tikve{anski od [tip, se spomenuva bole`livata priroda na Todor Lazarov Haxidimitrov (so g-din Todor Tikve{anski imam snimeno razgovor vo 1986 godina, koga g-din Tikve{anski be{e na vozrast od sto i edna godina, vo koj razgovor toj dade zna~ajni svedo{tva za pogrebot na Todor Lazarov Haxidimitrov vo Sofija, na koj bil prisuten i samiot). Samoubistvoto Lazarov go izvr{il vo hotelot Rojal vo Sofija. S# {to bilo makedonsko vo Sofija se sobralo na pogrebot na ovoj istaknat makedonski deec.

Komunistite ne go sakaat vojvodata Lazarov

Sekoj {to ja ima pro~itano mojata prva kniga Folklornoto bogatstvo na [tip (DNU[, 1989 god. [tip) }e zabele`i deka ovaa pesna ja imam pretstaveno i tamu. Isto taka, zvu~niot zapis od istata (vo original, ispeana od interpretatorot g-din Risto Ogwanov), vo emisija {to samiot ja podgotviv ode{e i na radio branovite u{te vo vremeto na komunisti~kiot re`im. Pa, toga{ {to e toa {to e zabraneto vo nea? Odgovorot le`i tokmu vo li~nosta na vojvodata Todor Lazarov Haxidimitrov. Imeno, u{te toga{ tekstot so komentarot za ovaa pesna (vo pro{irena varijanta, a ne vo varijantata koja e objavena vo Folklornoto bogatstvo na [tip) go odnesov kaj eden toga{en istori~ar (sega pokoen) da mi dade mislewe za podobnosta na li~nosta Todor Lazarov, t. e. dali da go objavam tekstot ili ne. Istori~arot mi re~e deka dejnosta na Todor Lazarov Haxidimitrov bila vo red s# do negovoto kratkotrajno povrzuvawe so Todor Aleksandrov, koe najmnogu do{lo do izraz po Mladoturskata revolucija, pa spored toa, t.e. spored kriteriumite na istori~arite-komunisti i spored kriteriumite na SKM kako totalitarna partija na vlast, Todor Lazarov Haxidimitrov sepak, bil smetan kako negativna li~nost. Od tie pri~ini, re~isi ni{to ne se znae{e za ovoj zna~aen makedonski deec i vrven intelektualec i pokraj toa {to bil u~itel po dva predmeti (francuski jazik i muzika) i pokraj toa {to toj li~no go primil Goce Del~ev vo organizacijata vo [tip, na koja Lazarov bil prv rakovoditel. Bidej}i sum protiv toa rabotite vo istorijata (posebno li~nostite) da se gledaat niz crno-bela dioptrija, t.e. istite isklu~ivo da se delat na dobri i lo{i, re{iv sepak da go objavam tekstot so pesnata, iako vo tie godini (1985-1986) toa ne be{e voop{to ednostavno, bidej}i toa be{e vreme koga i za najmala pikanterija mo`e{e da se odgovara, pa duri i da se zaglavi vo zatvor. Denes, me|utoa, smetam deka site istoriski li~nosti treba da bidat prika`ani so site svoi pozitivni i negativni dejanija, a ne ednostrano, samo so potencirawe na ednite ili na drugite dejanija.

Pismoto od Qup~o Arsov

Inaku, vo mojata toga{na borba za objavuvawe na ovaa pesna mi se slu~i u{te eden interesen nastan koj u{te pove}e oobjasnuva s#, a koj nastan, toga{, od razbirlivi pri~ini, ne mo`ev da go objavam. Imeno, vojvodata Todor Lazarov Haxidimitrov imal brat po ime Arso Lazarov (poznat {tipski deec). Nivnata ku}a, koja se nao|a vo centarot na [tip porano pretstavuvala vistinski biser na starogradskata arhitektura i vo nea do neodamna be{e smesten Gradskiot muzej na [tip. Vnuk, od sin, na Arso Lazarov e li~no Qup~o Arsov, poznatiot visok funkcioner vo makedonskiot i jugoslovenskiot politi~ki vrv po vojnata. Znaej}i ja vakvata rodninska vrska na Qup~o Arsov i Todor Lazarov Haxidimitrov, vo noemvri 1984 godina upativ pismo do Qup~o Arsov, koj toga{ `ivee{e vo Skopje so molba da mi isprati podatoci za `ivotot na negoviot dedo - vojvodata Todor Lazarov Haxidimitrov. Mu ja isprativ i pesnata, koja toga{ ja otkriv (do denes ne postoi druga objavena ili otkriena pesna za ovoj vojvoda) so nade` deka }e dobijam zadovolitelen odgovor na moite pra{awa okolu negoviot `ivot. Na 05.01.1985 godina dobiv kratko i qubezno pismo od g-din Qup~o Arsov, koe vo celost glasi:

Skopje, 4.I.1985 god.
        Drugar Donski,
        Primiv go Va{eto pismo.
        Zadovolstvo e koga ima lu|e da se interesiraat za na{eto minato, a u{te pove}e koga se toa raboti i za li~nost koja mi e bliska.
        Mene mi e `al {to ne mo`am so ni{to da Vi pomognam da gi zgolemite svoite soznanija za `ivotot i aktivnosta na mojot dedo-~i~ko Todor Lazarov - Haxidimitrov.
        Na{ata familija e bila vonredno aktivna i vo vremeto na osmanlijskoto gospodstvo i vo vremeto na velikosrpskoto vladeewe, pa i vo vremeto na Narodnoosloboditelnata borba. Poradi seto toa, taa e bila izlo`ena na razli~ni torturi i progoni i nie nemame ni{to za dedo-~i~ko mi, {to bi govorelo za nego.
        Osven soznanieto deka e toj bil brat na dedo mi Arso Lazarov, nie od doma ni{to pove}e ne znaeme.
Qup~o Arsov (potpis, z. m.)

Sodr`inata na pismoto ka`uva s#. Faktot {to podocna i samiot najdov mnogu pi{ani dokumenti za dejnosta na Todor Lazarov Haxidimitrov, ja otfrla mo`nosta deka negovite navistina ni{to ne znaele za nego. [to drugo da se zaklu~i osven deka stravot od istorijata, kako u{te eden od dokazite za karakterot na komunisti~koto ednoumie, be{e prisuten duri i kaj samite najvisoki nositeli na negovata politi~ka mo} i vlast?!