Izdava:
ET "Heronea -338,"
2700 Blagoevgrad, @K "Zapad,"
bl. 36, ap.17, tel/faks: + (073) 2-63-36
e-mail: n_volja@hotmail.com

Redakciski kolegium:
Aleksandar Hristov - osnovatel i po~eten glaven redaktor,
Jan Pirinski - glaven i odgovoren redaktor,
Krsto En~ev,
A. Vretoski,
B. Petkov,
G. Petrov,
Vlado Stojanovski.
ISSN 1310-4136

Godi{na pretplata:
za Evropa US$40.00
za Severna Amerika i Avstralija US$50.00


Napisi od vesnikot preneseni vo Nova Makedonija
 


Napisi vo vesnikot od Aleksandar Donski:
 



Bezuspe{ni obidi da bide okovan slobodniot zbor

Besramna bugarska politika protiv vesnikot Narodna volja

Narodna voqa - Blagoevgrad, Dekemvri 1998
(originalot e na Bugarski)

Mnogubrojni se pra{awata, koi na{ite sonarodnici gi upatuvaat kaj nas vo Redakcijata. No, eden od osnovnite i dominantnite e dali bugarskite vlasti, dr`avnite specijalni slu`bi vo Blagoevgrad se u{te prodol`uvaat da ne sledat i da ni pre~at vo izdavaweto i plasmanot na vesnikot Narodna volja.

Kakvi se na{ite odgovori? Se razbira, takvi kakva {to e vsu{nost i samata realnost. Me|utoa, za `al, antimakedonskata politika vo Bugarija ne prestanuva i lu|eto anga`irani od soodvetnite bugarski institucii ne prestanuvaat so svoite aktivnosti protiv slobodnoto pe~atewe i plasman na vesnikot.

No, za da ne bidam praznoglagoliv, }e poso~am i nekoi konkretni slu~ai. Pred nekolku meseci vesnikot Narodna volja se rastura{e nasekade vo pirinskiot del na Makedonija preku firmata na gospodinot Qubo Filipov. Toj be{e prinuden da zapre so slobodnata proda`ba na vesnikot poradi neposrednoto vme{uvawe na policiskite organi, koi ne propu{tale da mu poso~at deka }e ima problemi vo biznisot.Drugite dva slu~aja, za koi pi{uvavme se: prviot, za konfiskuvaweto na negativite na Narodna volja od pe~atnicata na gospodin Nikolaj Mihajlov, koj be{e predupreduvan da ne ja pe~ati Narodna volja; i vtoriot slu~aj, - so slu`benikot od slu`bata za nacionalna bezbednost A. Kap~in, koj zaedno so eden policaec konfiskuva nekolku broja od Narodna volja koi se u{te ne bea dovr{eni. Kap~in ni go dostavi zapisnikot na gospodin Mihajlov, koj nie go presnimivme i im go prezentiravme na na{ite ~itateli.

Me|utoa, slu~ajot sega so gospodinot Mihajlov e poinakov. Gospodata imaat razli~ni metodi za izvr{uvawe na svoite celi i zada~i.Na gospodinot Mihajlov mu be{e izvr{ena finansiska revizija i toj be{e povikan vo policijata, kako i negovite rabotnici da iznesat dokazi specijalno od koga se pe~ati i vo kolku primeroci vesnikot Narodna volja vo negovata pe~atnica. Vo praktikata se poka`a deka se pravi finansiska kontrola na firma, a se celi na pe~ateweto na vesnkot Narodna volja vo nea.

Poradi prezemenite finansiski sankcii gospodinot Mihajlov e uveren deka tie se rezultat na toa {to go pe~ati vesnikot.Sostojba, koja za nego zna~e{e da zagubi sekakva smelost za kontakti so nas.

Vesnikot Narodna volja se prodava{e i na avtobuskata stanica vo Blagoevgrad od Nikola Davkov. Protiv nego imalo zakani da ne go prodava vesnikot i od lica {to toj ne gi poznava. Gospodinot Davkov pojasni deka kaj nego do{le od Finansiskata policija i edna slu`beni~ka od Dano~nata slu`ba i tie mu gi zele site broevi od Narodna volja. Nikola pobaral zapisnik za konfiskuvaweto na vesnikot, a tie mu odgovirle deka nego }e mu go dostavat dopolnitelno. No, do dene{en den toj zapisnikot ne go dobil. Mu bilo re~eno da ne zboruva mnogu za slu~ajot so konfiskuvanite vesnici.

Osobeno frapanten e nastanot, koj mi se slu~i mene. Eden biv{ slu`benik na dr`avnata bezbednost, bo`em iskreno zagri`en za mene, nenadejno mi go re~e slednoto: Slu{aj, tvojata sostojba e mnogu opasna.Eden kolega od Voenoto razuznavawe doznal deka VMRO-SMD ti podgotvuva atentat. Ovaa namera bila skovana ovde, vo Blagoevgrad so dr`avnata bezbednost i tie odgovorile deka se soglasuvaat da se izvr{i atentatot. Ete zo{to te sovetuvam da se otka`e{ od izdavaweto na vesnikot Narodna volja. Ovie lu|e }e ti go odzemat `ivotot.

Mu odgovoriv deka ne se pla{am i sum podgotven da se soo~am so {to bilo. No, tie nema da te likvidiraat, tuku }e te ostavat da strada{ cel `ivot - prodol`i toj. Nema problem - odgovoriv jas, - jas }e se snajdam i vo takva situacija. Ovoj slu~aj za mene ne be{e iznenaduvawe. Jas znaev od kade doa|a ovaa ne~esnost i bezo~nost i koj stoi zad nea. Ta neli toa se lu|eto, koi so golemo vnimanie go sledat za~uvuvaweto na demokratijata i slobodata na gra|anite vo Bugarija. Demokratija i sloboda li?!...
Pra{aweto so dodeluvaweto na registarski broj za vesnikot isto taka e problemati~no. Taka be{e minatata godina, taka e i ovaa. Vo posleden moment bea vrateni dokumentite so napomena deka nedostiga dokumentot za me|unarodniot broj, kakov {to Narodna volja ima, i bez da go objasnat toa pri vnesuvaweto na dokumentacijata za barawe na registarski broj. Sega na~alnicite objasnuvaat deka se u{te nemaat naredba za sklu~uvawe na dogovori. ^udno! Se bli`i krajot na godinata, a tie nemale naredba za sklu~uvawe na dogovori. Poradi ovaa okolnost i godinava, dodeka se dade nov, }e ostane istiot broj. I godinava pretplatata }e se vr{i direktno vo Redakcijata.

Da, toa e realnosta. Toa e besramnata i ozlobena bugarska politika protiv vesnikot Narodna volja i protiv Makedoncite. Taa }e prodo`i i vo idnina, no nie ne se pla{ime. I treba da se znae deka sme podgotveni i }e ja prodol`ime borbata za kone~no zdobivawe so na{ite ~ovekovi prava i slobodi.

Zastra{uvawata, zakanite so ubistvo, gospoda, nema da vi pomognat. Vesnikot Narodna volja }e go prodol`i svojot `ivot. I nema sila koja mo`e da go zapre negoviot pohod napred. Zatoa {to vo nego se na{ite ~uvstva, misli, ideali. Toj e na{ata su{tina, na{ata borba za pravda, sloboda i progres.



 

Ubijci na slobodata i na ~ovekovite prava

Platenite slugi vo site vremiwa se isti

Narodna voqa - Blagoevgrad, Maj1998
(Originalot e na Bugarski)

Kako {to pravi sekoja godina, taka i ovaa bugarskata policija ne im dozvoli na Makedoncite na 18 april da polo`at cve}iwa i da se poklonat pred svetliot spomen i mo{tite na grbot na legendarniot makedonski revolucioner Jane Sandanski po povod 83-godi{ninata od negovoto podmolno ubistvo, izvr{eno od platenite agenti i slugi na sofiskiot dvorec na Koburzite.
Site pati{ta {to vodat kon Ro`enskiot manastir vklu~uvaj}i ja Kresnenskata Klisura, Razlog, Petri~ i onoj otkaj Goce Del~ev, bea blokirani od mno{tvo policiski zasedi. U{te od ranite utrinski ~asovi gradot Sandanski be{e so zasilena policiska za{tita. Celta be{e jasna: da se zapre zaminuvaweto na ~lenovite na OMO Ilinden kon grobot na Jane Sandanski. Izvr{itelite na naredbite na vlastodr{cite taka i napravija.

Vo Sandanski na izlezot od gradot avtobusot i avtomobilite so koi patuvaa ~lenovite na OMO Ilinden bea zapreni. Na voza~ite na patni~kite avtomobili im bea podneseni prijavi za neispravnost na avtomobilite, a lu|eto {to bea vo avtobusot - simnati. Avtobusot, pridru`uvan od policijata, be{e vraten vo gradot i odnesen vo policijata. Simnatite patnici od avtobusot trgnuvaat pe{ za Ro`enskiot manastir, no kaj seloto Novo Del~evo policijata povtorno gi sopira. Onie, pak, {to prodol`ile so patni~kite avtomobili se sopreni otkako go pominale seloto Lozenica od pretstavnicite na Nacionalnata slu`ba za bezbednost Kap~in, Babalev i drugi i vrateni se nazad. Vo gradot Petri~ lu|eto bile zapreni u{te na avtobuskata stanica, a nekoi od niv bile privedeni vo policijata. Onie {to patuvale niz Kresnenskata Klisura so avtomobili, isto taka bile zapreni i simnati od avtomobilite. I taka policiskata akcija be{e uspe{no zavr{ena.

Taka, po ne se znae koj pat odnovo im be{e zabraneto na sledbenicite na Jane da go posetat negoviot grob i da se poklonat pred negoviot svetol spomen i sveti mo{ti, a bea pu{teni toa da go storat idejnite sledbenici na negovite ubijci - ~lenovite na ozloglasenata VMRO-SMD (vrhovisti). Kakva dimenzija i bezo~nost!...

No, {to vsu{nost demonstrira bugarskata policija so ovie dejstva?! U{te eden fakt koj najilustrativno govori kolku Bugarija navistina gi po~ituva pravata i slobodite na gra|anite. Isto taka, toa e u{te eden fakt deka vo Bugarija ima Makedonci i vrz niv prodol`uva da se vr{i genocid. So toa tie u{te edna{ doka`uvaat deka dene{nite bugarski dr`avnici i politi~ari so ni{to ne se razlikuvaat od dov~era{nite todor`ivkovski dik*-tatori.

Sepak, neli e dosta, gospoda! Prestanete so ova diveewe. Ne nadevajte se na iluziite i apsurdite za Golema Bugarija, za{to idninata nema da ve podnesuva i tolerira. Za{to taa im pripa|a na demokratski orientiranite i progresivni lu|e, koi navistina gi {titat prirodnite ~ovekovi prava i slobodi!
Jan Pirinski



 
 

Aleksandar Donski

PROGONOT NA MAKEDONCITE VO BUGARIJA VO 19. VEK

     Za progonot na nacionalno svesnite Makedonci vo Bugarija vo 19. vek. dosega re~isi nikade ne e pi{uvano vo bugarskite publikacii. Fakt e deka ogromnoto mnozinstvo bugarski publikacii (vesnici, spisanija i sl.), kako i onie koi se vo sopstvenost na VMRO od Sofija, se pla{at od objavuvawe tekstovi so makedonska nacionalna sodr`ina. Toa e najgolem dokaz za nivnata slabost i za nemo}ta da gi odr`at nivnite hipotezi vo odnos na potekloto na makedonskata nacija. Li~no imam isprateno ponuda na VMRO od Sofija da objavam tekst so makedonska nacionalna sodr`ina vo nekoe od nivnite spisanija, no odgovor nemam dobieno. Toa me mo{ne raduva, bidej}i mi govori za nivniot strav od vistinata, koja, kolku i da se trudat, sepak, nema da mo`at da ja sokrijat od svoite ~itateli, posebno ne denes koga informaciite se dostapni do javnosta pove}e od koga i da e. No da se vratime na na{ava tema.

    Terorot vo Bugarija protiv Makedoncite vo 19. vek posebno bil zasilen vo vremeto na bugarskiot premier Stambolov. Vo javnosta se malku poznati otvorenite antimakedonski dejstva na ovoj bugarski premier. Za nastanite od vremeto na negovoto vladeewe, vo 1902 godina nepotpi{aniot Kosta [ahov vo v. Makedonija me|u drugoto svedo~i: Vo negovo vreme vo Sofija se izdava{e vesnik ,,Makedonija". [tom redakcijata svika na sobranie nekolkumina od prvencite me|u makedonskata emigracija vo hotelot ,,Konkordija" so cel da se pokrene edna po{iroka dejnost, Stambolovata vlada gi zapla{i u~esnicite na toa sobranie so eksternirawe vo Turcija i im ja poka`a dupni~kata granica preku vesnikot ,,Svoboda". Gi natera prestolni~kite po`arnikari da ja zapla{uvaat Redakcijata so rasturawe na pe~atnicata i so tepawe na redaktorot, koe... se svr{i so zape~atuvawe na pe~atnicata po administrativen pat i so zatvorawe na eden od sorabotnicite na taa redakcija. Na krajot od 1889 godina vo Sofija se formira ,,Makedonska zaemospestovna kasa".Toga{nata vlada i protiv nea gi pu{ti po`arnikarite... Nekoi od ~lenovite gi zapla{ija, go otpu{tija pretsedatelot od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, ja raznebitija. Vo prodol`enie e opi{ano i rasturaweto na Makedonskoto blagotvorno dru{tvo, kako i zabranata za odr`uvawe miting na Makedoncite vo Sofija. Nesudeniot organizator na ovoj miting bil uapsen i interniran.  Tokmu vo toa vreme grupa mladi makedonski intelektualci vo Sofija formirale asocijacija {to ja narekle Mlada makedonska kni`ovna dru`ina. Ovaa Dru`ina po~nala da go izdava spisanieto Loza. Me|utoa, i nivnata rabota bila zaprena od strana na eksponentite na Stambolovata vlada. Eve {to pi{uva za niv vo spomnatata statija nepotpi{aniot avtor: Podocna nekolku mladinci od studentite Makedonci formiraa Mlada makedonska kni`ovna dru`ina {to po~na da go izdava spisanieto ,,Loza". Vladata na Stambolov prezede s# za da ja ubie i nea. ^lenovite na dru`inata gi proglasi za separatisti, eden od niv isprati vo progonstvo vo Lukovit, dvajca zatvori vo Sofija, drugite gi izbrka i na toj na~in dru`inata be{e razbiena - ja uni{tija.

    Zna~i, bugarskata vlada bila taa {to ja uni{tila Mladata makedonska kni`ovna dru`ina vo Sofija, pod izgovor deka nejzinite ~lenovi bile makedonski separatisti.  Za terorot na bugarskiot premier Stambolov protiv Makedoncite Kosta [ahov pi{uval i vo 1905 i vo 1910 godina.   Lozarite - makedonski nacionalni dejci od 19. vek!

    Sega predlagam da se zadr`ime na u{te eden moment povrzan za Mladata makedonska kni`ovna dru`ina, ~ii ~lenovi bile poznati pod imeto lozari. Nivnata nacionalna opredelba e mnogu va`na, posebno ako se pogledne spisokot na u~esnicite i sorabotnicite vo ovaa literaturna dru`ina. Me|u niv se i imiwata na: Goce Del~ev Dame Gruev, \or~e Petrov Hristo Matov, Petar Poparsov, Ivan Haxinikolov, Kosta [ahov, \or|i Belas~ev, Dimitar Mir~ev, Hristo Popkocev, Kara|ulev, \or|i Belev, Andrej Qap~ev, Toma Karajovov, N. Tufek~iev i drugi. Vo januari 1892 godina Mladata makedonska kni`ovna dru`ina go objavuva prviot broj na svojot organ Loza i po negovoto ime celoto dvo`ewe go dobiva nazivot lozari. Gledame deka najgolemite imiwa na makedonskata revolucionerna borba od krajot na 19. i po~etokot na 20. vek bile ~lenovi ili sorabotnici na ovaa Dru`ina. Me|utoa, dene{nite golemobugarski propagandisti tvrdat deka nacionalnoto ~uvstvo na lozarite bilo bugarsko, a kako dokaz za ova tie go prilo`uvaat faktot {to vo nekoi od tekstovite na spisanieto Loza se spomnuvaat i makedonski Bugari. Za da go razbieme i ovoj propaganden trik na dene{nata golemobugarska propaganda, }e gi prilo`ime slednive fakti. Kako prvo, treba da se zemaat predvid ve}e spomnative uslovi vo Bugarija, vo koi bilo objaveno spisanieto Loza. Toa e vreme na teror protiv Makedoncite od strana na bugarskata vlada na Stambolov. Makedoncite se progonuvani, apseni, internirani i se zabranuvani site nivni nacionalni manifestacii i drugi sli~ni izblici na organizirawe. Vo takvi uslovi, onie Makedonci {to sakale da objavuvaat statii za Makedonija, edinstveno mo`ele da go pravat toa preku koristeweto na kompromisniot termin makedonski Bugari,.

    Za da objasnime podobro za {to stanuva zbor, }e napravime komparativen pregled so eden drug podocne{en nastan. Vo vremeto na golemosrpskata okupacija na Makedonija, vo kralska Jugoslavija vo 1935 godina Makedoncite studenti vo Zagreb formirale svoe dru{tvo Vardar. Vo ramkite na ova Dru{tvo po dve godini tie objavile vesnik pod naslov Na{ vesnik. Vo nego bile objaveni tekstovi i drugi prilozi {to isklu~ivo se odnesuvale za Makedonija i za Makedoncite. Avtori bile toga{nite istaknati makedonski nacionalni dejci: Ko~o Racin, Nikola \umurov, Hristo Popsimov, Lazar Li~enoski, Dimitar \uzelov, Aleksandar Linin i drugi.  Me|utoa, poradi dobro poznatite pri~ini, vo nitu edna od statiite ne se spomnati terminite: Makedonija, Makedonci, makedonski narod i sl. Toa e sosema razbirlivo, ako se znae deka toa e vremeto koga vo Jugoslavija besneel najstra{niot teror protiv Makedoncite. Toa e vremeto od samo nekolku godini po ubistvoto na kralot Aleksandar, koga sekakvo spomnuvawe na ovie termini mo`elo da ima seriozni posledici vrz avtorot. Zatoa, vo zamena za terminite Makedonija, makedonski narod i sl., vo ovie statii se upotrebeni kompromisnite termini: Povardarie, povardarci, povardarski i sl. Duri i pove}eto tekstovi se napi{ani na ~ist srpski jazik (osven nekolkute li~ni i narodni tvorbi). Sepak, i pokraj vakvoto kompromisno i maskirno determinirawe na Makedoncite, i pokraj srpskiot jazik vo statiite, Na{ Vesnik vedna{ bil zabranet od strana na golemosrpskiot re`im i toa vedna{ po izleguvaweto na prviot broj.  Zna~i, vo Na{ Vesnik poznatite makedonski nacionalni dejci (zaradi navedenite pri~ini) sebesi se determinirale kako Povardarci! Pa, zarem toa zna~i deka tie i navistina se ~uvstvuvale kako povardarci? Zarem i drugite Makedonci se povardarci, samo zatoa {to vo vesnikot taka bile nare~eni Makedoncite? Koj normalen mo`e i da pomisli takvo ne{to?  Ist e slu~ajot i so Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija. Tamu, duri i denes s# u{te e zabraneta javnata upotreba na etni~kiot termin Makedonci. Poradi toa, koga na{iot narod saka da gi potencira svoite nacionalni razliki vo odnos na Grcite, vo zamena za terminot Makedonci, za sebe go upotrebuva kompromisniot i maskiren termin endopi ({to zna~i: tuka{ni).

    Napolno ista bila sostojbata i so lozarite. I tie ne smeele direktno da go upotrebuvaat terminot Makedonci (a sli~no e duri i denes vo Bugarija), pa nadevaj}i se deka nema da imaat problemi so toga{nata bugarska vlada (koja toga{ gi progonuvala Makedoncite), go koristele glavno kompromisniot i maskiren termin makedonski Bugari, iako sodr`inite na nivnite statii bile so ~ista makedonska nacionalna orientacija. Eden od dokazite za ova e i nivnoto potpi{uvawe pod psevdonimi. Do kolku tie i navistina si se ~uvstvuvale kako Bugari i do kolku go veli~ele bugarizmot, zo{to bi se potpi{uvale so psevdonimi i zo{to protiv niv podocna bila krenata tolkava vreva vo Bugarija?  Kone~no, nekoi ~lenovi ili simpatizeri na lozarite (K. [ahov, P. Poparsov, D. Gruev, K. Misirkov) podocna izjavile deka navistina lozarite imale dvojna programa - edna za pred bugarskata javnost, a drugata - za pred nivnite istomislenici. Tajniot Ustav na lozarite bil odnesen da se pe~ati vo Romanija, no za nesre}a izgorel zaedno so pe~atnicata kade {to trebalo da se otpe~ati. Da ja rezimirame navedenata komparacija pome|u lozarite i vardarcite.. I ednite i drugite `iveele i rabotele vo dr`avi, ~ii vladi gi progonuvale Makedoncite (kralska Jugoslavija i Bugarija). I ednite i drugite objavuvale vesnici, vo koi avtorite na statiite se potpi{uvale so psevdonimi. I ednite i drugite od opravdani pri~ini maksimalno ja izbegnuvale upotrebata na terminite Makedonci,Makedonija, makedonski narod  i sl. I ednite i drugite, vo zamena za niv, koristele maskirni termini (Makedonski Bugari, Povardarci i sl.), no i kaj ednite i kaj drugite temite i sodr`inata na napisite bile povrzani isklu~ivo za Makedonija i za nacionalnite problemi na Makedoncite. Sepak, na lozarite (kako ni podocna na vardarcite vo Zagreb) ne im pomognalo nitu maskirnoto markirawe kako makedonski Bugari, bidej}i nabrgu spisanieto im bilo zabraneto. Nekoi od lozarite bile uapseni, drugi bile izbrkani, a treti internirani. Dru`inata im bila zabraneta od strana na bugarskata vlada. Podocna nekoi od niv se vklu~uvaat vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, a nekoi i zastranuvaat po patot na tu|ite propagandi. Sepak, periodot na lozarite odigral zna~ajna uloga vo razvitokot na makedonskata nacionalna misla na krajot od 19. vek i podocna.

Lozarite barale restavracija na anti~ka Makedonija  Sega da vidime {to konkretno pi{uvale samite lozari i zo{to protiv niv bila krenata tolkava vreva vo Bugarija. Isto taka, }e vidime i {to pi{uvale protiv niv toga{nite bugarski vesnici. ]e zapo~neme so eden citat od prviot broj na samata Loza: Blagodarej}i na poslednite politi~ki nastani na na{iot poluostrov i geografskata polo`ba na Makedonija, denes tamu se imaat sobrano sevozmo`ni nadvore{ni elementi, koi, voodu{eveni od svoite planovi i interesi, sosipuva~ki za na{ata idnina, slobodno i so treskava energija go zasiluvaat antagonizmot {to i bez toa postoi vo zemjata. Samo eden silen otpor od na{a strana mo`e da n# za~uva od nezasitnite posegawa... Toa treba da bide streme`ot na sekoj {to se ~uvstvuva Makedonec, kade i da se nao|a toj. Mladata makedonska kni`ovna dru`ina tokmu taa cel ja ima predvid.  Zna~i, pove}e od jasno e deka ovoj izvadok se odnesuva za site stranski propagandi vo Makedonija, pa duri vo nego e upotreben i terminot Makedonec. Za makedonskata nacionalna dejnost na lozarite svedo~i i toga{niot bugarski oficijalen vesnik Svoboda, koj `estoko se nafrlil vrz dejnosta na lozarite. Vo edna svoja statija ovoj vesnik veli: Vo bugarskata prestolnina, vo srceto na Bugarija izleguvaat lu|e {to se silat da gi rasipat plodovite na tolkugodi{nite usilbi za da doka`at deka makedonskite Bugari se oddelna nacija, so poseben jazik i so posebni istoriski zada~i!  Ovoj bugarski napad ne bil i edinstven protiv spisanieto Loza. Na 13. 04. 1892 godina bugarskiot publicist Levov u{te po`estoko gi napadnal lozarite: ... Od statijata Nekolku bele{ki se gleda deka ovaa Dru`ina pripa|a kon dene{niot preovladuva~ki slovenski element, deka imeto na toj element mu e Makedonci, deka Makedonija e nivnata tatkovina i deka taa e oddelna slovenska dr`ava, ~ie minato e pokrieno so blesok, osobeno vo vremeto na Filip i Aleksandar Veliki, no vo vremeto na nivnite naslednici opadnalo... Mladata dru`ina pod prevezot na kni`evnosta nema za cel realizacija i propaganda na nekakov fantasti~en fonetski pravopis, tuku tendencii i celi, koi se kuriozni, `alni, vozmutuva~ki, sramni i opasni.  Ponatamu Levov e u{te podeciden: Kako {to gledate, Makedonskata dru`ina smeta deka nivnata tatkovina e Makedonija, deka taa e naselena so oddelno slovensko pleme Makedonci, deka tamu se sobrale sekakvi nadvore{ni elementi, t. e. Bugari, Grci, Srbi i drugi..., deka celta im e da ni dadat eden silen otpor i da se za~uvaat od na{ite razbojni~ki posegawa... Za taa cel }e se poslu`ele so slobodniot kapital {to }e go ~uvale vo Zaemospestovnata kasa na Makedoncite... ]e go podgotvuvale bugarskoto op{testveno mnenie za oddeluvawe na Makedonija od Bugarija i poleka-poleka }e voveduvale zborovi od ohridskoto podnare~je {to }e bil literaturen jazik na idnata Velika Makedonija, na ~elo na koja }e dojde nekoj od redaktorite na Loza vo svojstvo na Filip ili Aleksadnar.  Da potsetime deka me|u tie lu|e {to se zalagale za posebna nacija, jazik i istoriski zada~i i koi se voshituvale od slavata na Filip i Aleksandar Makedonski se i imiwata na: Del~ev, Gruev, Petrov, Poparsov, Haxinikolov... Vakviot ostar bugarski napad vrz lozarite ne ostanal nezabele`an od toga{nata po{iroka javnost.

    I javnosta na drugite balkanski narodi so interes go sledela ovoj makedonsko-bugarski sudir. Na bugarskiot napad vrz lozarite reagiral i gr~kiot vesnik Neologos, koj izleguval vo Carigrad. Na 29. 04. 1892 godina, komentiraj}i ja sostojbata okolu lozarite, vesnikov objavil: Zemaj}i povod od edno periodi~no spisanie ,,Loza", koe e izdavano vo Sofija na slovenomakedonski jazik, so pravopis {to ne e bugarski,  bugarskiot vesnik ,,Svoboda" blue razru{uva~ki peni protiv Slovenomakedoncite vo Bugarija i gi zapla{uva so progoni. I zo{to seto toa? Zatoa {to Slovenomakedoncite, izmameni, gi napu{taat tatkovite ogni{ta i se preseluvaat vo Bugarija, kade {to, otkako poodblizu se zapoznavaat so bugarskiot narod, so negoviot jazik, naravi i obi~ai i otkako sogleduvaat deka tie im se tu|i, ja osoznavaat izmamata i po~nuvaat da si go razrabotuvaat svojot maj~in jazik, izdavaj}i razni periodi~ni spisanija na nego. Ovoj pravec od strana na Slovenomakedoncite ,,Svoboda" go karakterizira kako {lakanica vrz panbugarizmot i otkako go analizira jazikot i pravopisot na ,,Loza", utvrduva deka jazikot na Slovenomakedoncite e nerazbirliv za Bugarite, a pravopisot e sosema tu| na bugarskiot...

    Navistina, stavovite od ovaa statija kako da va`at i denes za makedonskite zastapnici na golemobugarskite hipotezi za etni~koto poteklo na makedonskata nacija. Dobro bi bilo nekoi od niv da se poslu`at so stavovite od ovaa statija. Ako sakaat da gi sogledaat razlikite pome|u Makedoncite i Bugarite - neka pojdat da `iveat vo vistinskite predeli na Bugarija. Neka ja prou~at bugarskata kultura, istorija, folklor, jazik i neka gi sporedat so makedonskite. Mnogu brgu i samite }e se uverat vo svoite zabludi.  Inaku, vesnikot Neologos objavuval i drugi sli~ni statii, pa duri i dozvoluval na svoite stranici da objavuvaat statii i Makedonci, koi pod psevdonimi, od aspekt na makedonskata nacionalna ideja, ja napa|ale golemobugarskata propaganda. Takvi bile u~itelot Baev od Ohrid (koj objavuval pod psevdonimot Pelagon) i u~itelot D. Sakelariev od Resen (koj objavival pod psevdonimot Makedon). Taka, na primer, repliciraj}i mu na redaktorot na bugarskiot egzarhiski organ A. [opov, koj ja napadnal spomnatata statija na Neologos, u~itelot Baev (pod psevdonimot Pelagon)vo sledniot broj na Neologos vo statijata pod naslov [ovinistot [opov napi{al: Vo `elbata da go udavi{ toa neblagodarno za panbugarizmot delo od strana na Slovenomakedoncite veli{ oti spisanieto ,,Loza" ne se izdava na slovenomakedonski, ami na bugarski jazik. No, ako e toa taka, zo{to toga{ ,,Svoboda" lee `ol~ protiv Slovenomakedoncite redaktori na ,,Loza"?

    Inaku, eden od uapsenite osnovopolo`nici na lozarstvoto vo Bugarija bil i golemiot makedonski revolucioner Dame Gruev. Vo svoite Spomeni eve {to zapi{al toj vo vrska so ovoj period od negovata dejnost: Studentite Makedonci se zazedovme da se organizirame vo imeto na idejata da se samoobrazuvame i zaemno da si vlijaeme za da se podgotvime za zadru`na rabota, koga bevme re{ile po svr{uvaweto na naukite site da se pribereme vnatre vo Makedonija... Vo Sofija pove}e zaemno se izu~uvavme. Za Dru{tvoto {to se tokmevme da go organizirame, se izrabotuva{e pravilnik... Vo dru`bata bevme glavni Hristo Popkocev, D. Mir~ev, Nikola Dejkov, P. Poparsov i drugi. Tokmu toga{ stana ubistvoto na Bel~ev. Dojdoa apsewa, me uapsija mene i Nikola Naumov poradi na{e sou~estvo vo Socijalisti~kata grupa... n# dr`ea 15 dena zatvoreni vo Pettiot u~astok, n# isleduvaa i n# pu{tija. Dru`bata ni se rasturi i poradi toa jas i Naumov, za da ne n# zemat vo vojskata, nekolku dena po otpu{taweto izbegavme vo Makedonija.  Del od spomenite na Dame Gruev se objaveni i vo knigata Zbornik od dokumenti i materijali Makedonija (Sofija, 1978, str. 505), no tamu vedna{ pa|a v o~i deka nedostasuva delot za apseweto na Gruev vo Sofija, iako tamu citiraniot del od Spomenite e re~isi identi~en so ovoj {to ovde go predavame. Duri i vo vaka citiraniot del vo Zbornikot, Gruev nikade ne spomnuva nikakvi Bugari ili makedonski Bugari, tuku vo obete determinirawa {to gi upotrebuva za na{iot narod go koristi terminot Makedonci.  Za lozarite pi{uval i \or~e Petrov, a Krste Misirkov, vo svojata kniga Za makedonckite raboti, za lozarite veli: Po nivna inicijativa otprvin se obrazuva na po~etokot na devedesettite godini edno nacionalno separatisti~ko dvi`ewe so cel da se oddelat interesite na Makedoncite od bugarskite so vozdignuvawe na edno od makedonskite nare~ja na stepen na literaturen jazik za site Makedonci. Organ na toa separatisti~ko dvi`ewe na Makedoncite vo Bugarija be{e spisanieto ,,Loza".

    Od spisanieto Loza uspeale da izlezat samo tri broja (od koi edniot bil dvobroj). Podocna bugarskata vlada ja rastura Mladata makedonska kni`ovna dru`ina, a spisanieto Loza go zabranuva.  Pod vlijanie na lozarite, podocna (1894) Petar Poparsov objavuva bro{ura {to vsu{nost pretstavuva neoficijalna programa na ve}e formiranata Makedonska revolucionerna organizacija, vo koja u{te po`estoko ja kritikuva bugarskata propaganda i Bugarskata egzarhija: Nie Makedoncite i navistina ni{to nemame. Ni{to ne sme spe~alile blagodarej}i na slepata doverba kon svoite bo`emni bra}a, pa nemame i {to da zagubime. @alno e, no {to da pravime, koga mnozinstvoto od na{ata inteligencija e rasipano od va{eto zlato... Egzarhijata gi doveruva najva`nite slu`bi na severnite Bugari, a gi goni od egzarhiska slu`ba svesnite Makedonci, protiv koi se primenuvaat site dozvoleni i nedozvoleni sredstva za da izlezat od svojata tatkovina... So toa ,,narodnata" Egzarhija napolno svesno se stremi da go ubie sekoe posamostojno dvi`ewe kaj nas, da mu ja zeme sekoja mo`nost na Makedonecot da se zanimava so povozvi{eni op{testveni pra{awa. (Podetalno za lozarite i lozarstvoto kaj d-r. Bla`e Ristovski: Lozarite vo razvitokot na makedonskata nacionalna misla, Skopje, 1968). Na krajot kako u{te eden drasti~en primer za progonot na Makedoncite vo Bugarija vo 19. vek, }e go spomneme ubistvoto na makedonskiot nacioanel deec Aleksandar Kara|ule Ohridski vo Sofija, od ~ie ubistvo podocna e nastanata poznatata makedonska patriotska pesna Poslu{ajte patrioti, za {to podetalno ve}e pi{uvavme vo eden od minatogodi{nite broevi na Narodna Volja



 

Aleksandar DONSKI

ILINDENCITE SO MAKA GO U^ELE BUGARSKIOT JAZIK


    Ovoj naslov slobodno mo`ev da go nare~am: Bugarski dokumenti za postoeweto na makedonskoto nacionalno ~uvstvo vo periodot okolu Ilindenskoto vostanie. Imeno, golemobugarskite propagandisti ~estopati tvrdat deka navodno site ilindenci sebesi se deklarirale kako "Bugari" i sli~no. Me|utoa, empirikata zboruva deka ne samo {to vo periodot vo i okolu Ilindenskoto vostanie imalo sosema jasni makedonski nacionalni projavi kaj brojni ilindenci, tuku i deka postojat brojni bugarski dokumenti od toa vreme koj duri i predupreduvaat na opasnosta po bugar{tinata od strana na makedonskite nacionalisti! @alno e {to ovie dokumenti denes se krijat od po{irokata javnost vo Bugarija. Vo ovoj napis }e spomneme nekoi od niv.

    Se raboti za pismata {to Eftim Sprostranov mu gi upatil na bugarskiot minister-pretsedatel R. Petrov vo vremeto neposredno po Ilindensko vostanie. Inaku, Eftim Sprostranov bil vo dosluh so bugarskiot politi~ki vrv (eden vid bugarski {pion ufrlen me|u ilindencite) i vo svoite tajni pisma, upatuvani do bugarskiot politi~ki vrv vo vrska so makedonskoto delo, sosema jasno gi opi{uval sostojbite okolu projavite na makedonskata nacionalna svest kaj pripadnicite na na{iot narod od po~etokot na ovoj vek. Taka, na primer, vo pismoto do bugarskiot premier Petrov vo vrska so za~estenite manifestacii na makedonskoto nacionalno samosoznanie vo toj (noemvri 1903 godina) Sprostranov me|u drugoto pi{uva: Kako {to gledate gospodine Minister-pretsedatele, vakvite idei {to ve}e na{iroko se prifa}aat od makedonskoto naselenie, ne se ni malku za potcenuvawe za da ne im se posveti golemo vnimanie. Ako pritoa dodadam deka propagatorite na makedonskiot separatizam se zafatile mo{ne studiozno i so entuzijazam da pe~atat knigi, re~nici, ~itanki, istoriski u~ebnici i gramatika na makedonski jazik, toga{ mo`ete da ja sfatite porealno opasnosta za bugar{tinata vo Makedonija. Ubeden sum deka za mo{ne kratko vreme, osven tenkiot sloj na makedonskata inteligencija {koluvana vo bugarskite u~ili{ta, narodot }e go otfrli bugarskiot jazik i }e go prifati makedonskiot, odnosno maj~iniot, bidej}i }e nema potreba da go u~i, kako {to so maka go pravi toa so bugarskiot jazik (podvlekuvawata se moi, z. m.)!

    Zna~i gledame deka postoi bugarski dokument vo koj se potvrduva vistinata deka bugarskiot jazik za toga{nite Makedonci bil nerazbirliv, pa so ova ispa|aat sme{ni tvrdewata na golemobugarskite propagandisti deka navodno jazikot na ilindencite bil "bugarskiot" i sli~no. Ve}e na 24. 11. 1903 godina Eftim Sprostranov upatil drugo pismo do bugarskiot premier Petrov, od ~ija sodr`ina, ne samo {to se gleda faktot deka vo ekot na Ilindenskoto vostanie se pravele podgotovki za spisanija i vesnici na makedonski (a ne na bugarski) jazik, tuku i Sprostranov otvoreno izjavuva deka t. n. makedonski separatizam nezapirlivo prodol`uva da se {iri nasproti voljata na bugarskata vlada i propaganda. Taka, toj na bugarskiot premier me|u drugoto mu napi{al: ...No me ~udi i Va{iot stav beskompromisno da se borite protiv sekakov makedonski separatizam. Verojatno imate i dr`avni~ki plan za negovata likvidacija... Va{ite zabele{ki deka ne sum slu`el ~esno na dr`avata od koja sum primal plata, posebno me `alostat. [to se odnesuva za moeto pi{uvawe vo spisanijata i vesnicite na makedonsko nare~je, toa go pravev od ednostavna cel da im se pribli`am na separatistite za da mo`am popodrobno da ja zpoznaam so nivnata dejnost. Ako pritoa rezultatot od takvata moja dejnost go ocenuvate kako {teten za bugarskoto delo vo Makedonija, jas ne sum vinoven, bidej}i tie spisanija i vesnici }e izleguvaat na makedonskoto nare~je i bez moi statii i tvorbi, kako {to i separatisti~koto dvi`ewe i natamu }e se {iri, go sakale nie toa ili ne. Vo prodol`enie na istoto pismo Sprostranov napi{al ne{to {to slobodno mo`e da pretstavuva odraz i na dene{nive odnosi pome|u Makedonija i Bugarija: Vakviot razvoj na nastanite vo vrska so makedonskoto nacionalno dvi`ewe ne treba da Ve ~udi, gospodine minister-pretsedatele... Zatoa koga Vi pi{uvav deka e mo`ebi podobro za Va{ata vlada da gi ima predvid opasnostite {to se javuvaat od makedonskoto nacionalno dvi`ewe i da bide prva, a ne posledna, {to }e ja soobrazi svojata dr`avna politika so nacionalnite tendencii na Makedoncite, mislev pred s# na idnite odnosi me|u dvete zemji. Osven decidnata sodr`ina na ovie pisma, koi jasno svedo~at za masovnoto postoewe na makedonsko nacionalno ~uvstvo vo Ilindenskiot period, malku e poznato i deka vo vremeto od pred krajot na Ilindenskoto vostanie vo Makedonija bile napraveni obidi za otvorawe makedonski u~ili{ta, za {to }e pi{uvame vo nekoja sledna prilika.


Aleksandar DONSKI

MAKEDONCITE I BUGARSKATA EGZARHIJA


    Edno od stojali{tata na dene{nite golemobugarski propagandisti e deka vo 19. vek navodno Makedoncite masovno se izjasnuvale za svoe priklu~uvawe kon toga{ vostanovenata Bugarska egzarhija i deka toa e dokaz deka tie bile Bugari. Taka, na primer, eden zastapnik na ovaa {ovinisti~ka propaganda vo vrska so ova napi{a, spored Zbornikot na dokumenti Makedonija, izdaden od Bugarskata akademija na naukite (1978), se gledalo oti potpisite za formirawe na Bugarskata egzarhija vo pogolemiot del bile potpisi i pe~ati na makedonskite crkveno-{kolski op{tini, koi dotoga{ ja vr{ele duhovnata i prosvetnata dejnost vo makedonskite gradovi. Poradi toa, pogolemiot del od  naselenieto na Makedonija slobodno se izjasnilo da stane del od Bugarskata egzarhija, soglasuvaj}i se pritoa vo popisnite defteri na Otomanskata Imperija da go nosi nazivot Bulgar-milet.  Zna~i, spored golemobugarskite propagandisti, s# e jasno. Makedoncite bile Bugari, pa samite si ja formirale Bugarskata egzarhija za potoa da baraat obedinuvawe so Bugarija.

    Pa da po~neme so ru{eweto i na ovaa kula od karti {to  golemobugarskite {ovinisti sakaat da ja pretstavat nebare e od cement. Kako prvo, nema ni{to ~udno vo toa {to oddelni etni~ki Makedonci u~estvuvale vo formiraweto na instituciite na Bugarskata egzarhija vo Makedonija. Golemobugarskite propagandisti ne znaat (ili ne sakaat da znaat) deka vo tie matni vremiwa na zasileno dejstvo na antimakedonskite propagandi izvesen broj etni~ki Makedonci aktivno u~estvuvale i vo rabotata na Gr~kata patrijar{ija, kako i vo otvoraweto na gr~kite u~ili{ta na teritorijata na Makedonija. Duri izvesno vreme brojot na u~enicite-etni~ki Makedonci vo gr~kite u~ili{ta bil pogolem od brojot na u~enicite-Makedonci vo bugarskite u~ili{ta. Pa zarem ova zna~i deka nie sme Grci, {tom pove}eto toga{ni Makedonci dobrovolno prete`no u~ele vo gr~kite, a ne vo bugarskite, u~ili{ta?  Isto taka, etni~ki Makedonci u~estvuvale i vo sozdavaweto na Srpskite pravoslavni eparhii, kako i vo otvoraweto na srpskite u~ili{ta vo Makedonija (vo toga{nite knigi na golemosrpskata propaganda se prilo`eni celi spisoci na etni~ki Makedonci, po nivno - Srbi, koi aktivno u~estvuvale vo {ireweto na srpskata propaganda vo Makedonija).  Kone~no, etni~ki Makedonci so islamska veroispoved aktivno u~estvuvale i vo pretstavni{tvata na turskata islamska verska zaednica vo Makedonija.

    Normalno e koga se nema svoja crkva, za da se zadovolat verskite potrebi, da se odi vo onie crkvi {to vo momentot postojat. Me|utoa, golemobugarskite propagandisti o~igledno ne sakaat da znaat deka mnozina istaknati Makedonci u{te vo toa vreme se zalagale za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako nezavisna crkva na makedonskiot narod. Pritoa treba da se ima predvid u{te eden moment {to velikobugarskite propagandisti ili ne go znaat ili se obiduvaat da go sokrijat, a toa e momentot {to vo toga{na Turcija naciite ni oddaleku ne igrale tolku va`na uloga kako {to toa bil slu~ajot so veroispovedite. Poradi toa na pravoslavnite t.n. slovenski narodi od strana na turskata vlast im bilo dozvoleno da formiraat samo edna svoja Crkva na teritorijata na Turcija. Bugarite, kako pobrojni i povlijatelni vo Carigrad, so pomo{ta i na ruskata diplomatija uspeale da se izborat taa crkva da bide bugarskata, pa na etni~kite Makedonci, od strana na turskata vlast, im bilo ponudeno da izbiraat pome|u dvete postojni solucii - Bugarskata egzarhija ili Gr~kata patrijar{ija.  Nekoi pretpostavki odat do tamu {to duri se tvrdi deka sultanot na Bugarite (a ne na Makedoncite) im dal Crkva, poradi faktot {to Bugarite vo osnovata se turko-aziski narod, t.e. takvo bilo etni~koto poteklo na takanare~enite Prabugari, koi denes vo Bugarija se priznavaat i se slavat kako prvi etni~ki predci na dene{nata bugarska nacija.  Deka vakvite pretpostavki ne pretstavuvaat nikakva moja insinuacija }e potvrdam so faktot {to i navistina vo pregovorite pome|u oddelni istaknati bugarski dejci so pretstavnici na turskata vlast, od strana na Turcite im bilo potencirano srodnoto etni~ko poteklo pome|u Bugarite i Turcite. Taka, na primer, bugarskite dejci ^omakov i Averij (koj podocna stanal mitropolit vo oslobodenata Bugarija) kon sredinata na {eesettite godini od 19. vek imale pregovori so visokiot turski pretstavnik Ali-pa{a vo vrska so sozdavaweto na Bugarskata egzarhija. Pritoa, Ali-pa{a, otkako im vetil deka }e im ja ispolni `elbata za sozdavawe Bugarska crkva, na bugarskite pretstavnici im rekol: Vie dobro znaete deka nie Turcite i vie Bugarite imame ista krv i deka i nie, a i vie, ne sme Sloveni... Od va{ata sposobnost zavisi dali }e uspeete s# da pobugarite... za da stanete na{i naslednici vo Evropa. Nedolgo potoa i navistina bila sozdadena Bugarskata egzarhija.

    Poradi sli~nosta pome|u makedonskiot i bugarskiot jazik, Makedoncite, kako otpor kon nerazbirliviot gr~ki jazik, prete`no se izjasnile za nivno ~lenuvawe vo Bugarskata egzarhija. Me|utoa, otkako uvidele deka preku egzarhijata na Makedoncite agresivno im se natura bugarskata nacionalna pripadnost i jazik, mnogumina Makedonci stanale i protiv ovaa Crkva, prodol`uvaj}i ja borbata za obnova na Ohridskata arhiepiskopija kako nezavisna Makedonska crkva.  No dali ima argumenti vo potkrepa na ova {to go napi{avme? Argumenti ima tolku {to celiot ovoj broj ne bi bil dovolen ako gi izlo`ime site. ^udno e i `alno {to golemobugarskite propagandisti ne znaat (ili ne sakaat da znaat) ni{to od seto ova. Da navedeme samo nekolku od niv. Deka Makedoncite se zalagale za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija u{te pred formiraweto na Egzarhijata najdeciden dokaz e Prviot patrijar{iski sobor {to se odr`al vo 1858 godina. Na ovoj sobor, prvo bilo pobarano obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija. Nikakva Bugarska crkva toga{ ne bila ni spomnata. Duri podocna od delegatite bilo pobarano, pokraj Ohridskata arhiepiskopija, da se vozobnovi i Trnovskata patrijar{ija (za ova podetalno kaj: N. Stanev: Blgari pod igo, Sofija, 1947).

    Vo vrska so naporite Makedoncite da ja obnovat Ohridskata arhiepiskopija, u{te pred formiraweto na Egzarhijata, svedo~i i statijata {to prilep~anecot Tode Kusev ja objavil vo v. Makedonija vo 1867 godina: Grcite sekoga{ vodele borba za pogr~uvawe na Makedoncite, uni{tuvaj}i ja i Ohridskata arhiepiskopija - iskrata na na{ata idnina. No, kolku i da se ma~ea da n# soprat da odime napred, ne mo`ea da go iskorenat sosema ~uvstvoto Makedoncite da ne bidat Makedonci...  Za otporot protiv bugariziraweto na Makedoncite {to stanal mo{ne intenziven po formiraweto na Bugarskata egzarhija, postojat niza svedo{tva u{te od toa vreme.

    U{te vedna{ {tom Bugarite dobile dozvola od Turcite da ja vostanovat svojata Crkva, prva reagirala Ohridskata crkovna op{tina. Prvencite upatile barawe do vrvot na Bugarskata egzarhija crkovniot glavatar na ovaa Crkva da bide nare~en arhiepiskop, a ne egzarh. Me|utoa bugarskiot pretstavnik ^omakov studeno go odbil nivnoto barawe so zborovite deka ohri|ani trebalo da razberat deka ...ne se raboti za sozdavawe na Ohridska arhiepiskopija, tuku za Bugarska Crkva. Neposredno pred podgotvuvaweto na sultanskiot ferman za sozdavawe na Bugarskata egzarhija naselenieto od Dojranskata, Vodenskata i Ohridskata eparhija podnelo barawe do turskata vlada deka ne saka da bide vklu~eno vo Bugarskata Crkva, bidej}i, kako {to navele vo baraweto, tie ne bile Bugari, iako zboruvale na slovenski jazik.

    Isto taka treba da se znae deka otprvin samo edna makedonska eparhija bila vklu~ena vo diecezata na bugarskiot egzarh. Podocna Bugarite dobivaat u{te pogolemi crkovni i politi~ki ovlastuvawa vo Makedonija, a golemobugarskite propagandisti tvrdat deka samite Makedonci go barale toa. Me|utoa, vistinata e sosema poinakva. Za dobivaweto na tolkavite golemi ovlastuvawa na bugarskite propagandisti vo Makedonija najzaslu`en bil toga{niot bugarski premier Stambolov (za ~ij antimakedonizam vo dosega dosta e pi{uvano). Imeno, vo 1887 godina vo oficijalna poseta na Bugarija do{ol gr~kiot minister Trikupis. Na sredbata so Stambolov Trikupis mu ponudil zaedni~ka akcija protiv Turcija i za sozdavawe Balkanska federacija. Me|utoa, po zaminuvaweto na Trikupis, Stambolov vedna{ gi izvestil Turcite za ovoj taen gr~ki predlog. Kako nagrada za vakviot podmolen poteg Bugarija nabrgu dobila {iroki ovlasuvawa od Turcite - nejzinite dejci da mo`at da rabotat vo Makedonija (podetalno za ova vo trudovite na bugarskite dejci Krsto Rakovski i Pavel Deliradev).

    Me|utoa, ni vakvite idealni uslovi za {irewe na bugarskata propaganda ne dale kojznae kakvi rezultati sred Makedoncite. Taka, na primer, ohridskiot deec Kosta Grup~ev tvrdel deka Makedoncite se Bugari i Srbi tolku kolku {to se Rusite i ^esite - Poljaci.  Protiv bugarizacijata na Makedoncite pi{uval i resenskiot u~itel Sakelariev, kako i ohridskiot u~itel D. Baev.  Popot Nikola od s. Vrbjani odel po prilepskite sela, zboruvaj}i mu na narodot deka Makedoncite ne se ni Srbi, ni Bugari, ni Grci, tuku samo Makedonci.  Zna~ajna od ovoj period e i molbata na grupa makedonski intelektualci upatena do turskiot sultan, za objavuvawe vesnik na makedonski jazik vo Carigrad. Vo molbata upatena vo 1887 godina, me|u drugoto se veli: Va{e Veli~estvo, Nie hristijanite vo Va{eto podra~je na otomanskata dr`ava, ili poto~no vo provincijata Makedonija, pred 20-30 godini, t.e. od vremeto koga me|u hristijanite ne postoe{e nikakov fanatizam, `iveevme vo slavnata Otomanska Imperija i go nosevme zaedni~koto ime hristijani-raja. Kako takvi si `iveevme pod vlasta na slavnite otomanski sultani najmiren `ivot. No, koga se rodi bugarskoto crkovno pra{awe, se frli semeto na razdorot pome|u hristijanite-rajata, koe sozdade golemi nesre}i vo na{ata tatkovina, pa poradi intrigite od strana na tu|ite agitatori, ja imavme taa nesre}a da ja primime bugarskata narodnost kako svoja, iako za nas Makedoncite taa e tu|a. Po otcepuvaweto na bugarskata provincija, nie hristijanite-rajata vo Makedonija se najdovme vo mnogu lo{a sostojba, bidej}i Bugarite, ohrabreni od neodamne{nite revolucii, n# proglasija za Bugari, sozdavaj}i na toj na~in osnova za nivnite pretenzii nad Makedonija... Va{e Veli~estvo, Nie dolupotpi{anite ... izrazuvame gotovnost da rabotime na iskorenuvawe na opasnosta {to ni se zakanuva od tu|inskite napadi... Toa mo`e da se postigne dokolku ovde, vo prestolninata na Carstvoto, po~ne da se objavuva vesnik na ~ist makedonski jazik {to }e se vika ,,Makedonski list.,, i }e raboti po slednava programa: - Spomnatiot M a k e d o n s k i l i s t }e se zanimava so istorisko-filolo{ka rabota i pomal pregled na politikata... - ]e gi iznesuva op{tite soznanija deka na{ata tatkovina nema ni{to zaedni~ko so Bugarite, nitu pak so drugite dr`avi i zatoa strogo }e uka`uva na nivnite intrigi... Iako ovaa molba e so ~ista makedonska nacionalna programa, podocna nekoi od nejzinite potpisnici i samite potpadnale pod tu|ite propagandi.

    Kako mo{ne zna~ajni vo ovoj period se i povtornite aktivnosti za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija, koi so nesmalena `estina ostanale prisutni kaj mnogumina istaknati Makedonci. Za vakvite dejstva imame svedo{tva i od samite toga{ni bugarski dejci. Taka, na primer, bugarskiot vesnik Pravo vo vrska so antibugarskite aktivnosti na Kuzman [apkarev vo brojot od 30.11.1870 godina napi{al: Toj beden u~itel vo Kuku{ ja napu{ta slu`bata koga }e mu tekne i odi od grad vo grad vo krstonosen pohod protiv knigite napi{ani na bugarski jazik (...) Vo Ohrid... negovite prvi zborovi bile polni so omraza kon s#  {to e bugarsko. Toj rekol: Odvaj se oslobodivme od Grcite, sega pak [opje li da staneme? Od seto pogore izneseno mo`e jasno da se razbere vo kakva propast saka da go turne narodot toj takanare~en gospodin, poradi {to nekoi ve}e se drznaa da izjavat deka: Nie sme Makedonci, a ne Bugari! I porano sme slu{nale od patnici deka nekoi od u~itelite vo Makedonija, a pred s#  [apkarev, gi ubeduvale na{ite makedonski bra}a deka edno bile Bugarite i bugarskiot jazik, a drugo Makedoncite i makedonskiot jazik. Samiot Kuzman [apkarev okolu 1884 godina vo vrska so obnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija izjavil:  Narodot se voodu{evuva{e od idejata za obnova na Ohridskata nezavisna arhiepiskopija ili - kako {to ja narekuvaa mesnite `iteli - Ohridska patrijar{ija. Sekoj se potsetuva{e i si zamisluva{e kako li izgledala taa vo zlatnite vremiwa koga postoela.

    No zo{to ja potencirame va`nosta na faktot za zalo`bite na Makedoncite za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija i niv gi smetame kako makedonska nacionalna dejnost? Kako prvo, za razlika od Katoli~kata crkva, koja e edinstvena za site katolici vo svetot, poznato e deka ne e takov slu~ajot so pravoslavnite crkvi i deka tie po svojot karakter se nacionalni (na primer, denes imame: Makedonska pravoslavna crkva, Bugarska, Srpska, Ruska, Japonska itn.). Zaradi toa Makedoncite (me|u koi i [apkarev) uporno se zalagale prvo da se obnovi Ohridskata arhiepiskopija, kako nezavisna crkva, koja vedna{ potoa, spored prirodata i nacionalniot karakter na pravoslavnite crkvi, bi bila proglasena za crkva na svojot mati~en narod, vo slu~ajov - na Makedoncite. Poradi vakvite dejstva na [apkarev pa|aat vo voda site negovi izjavi {to toj gi daval vo polza na bugarskata nacionalnost vo Makedonija, {tom gledame deka vo praktika i vo su{tina rabotel protiv bugarskite interesi (poradi {to i bil napa|an vo bugarskiot pe~at). Sekako deka toj, kako vraboten vo bugarskite institucii, i ne smeel poinaku da se deklarira, osven kako Bugarin i vo toa nema ni{to ~udno. Se razbira, ova se odnesuva i za drugite Makedonci {to poseduvale egzarhiski dokumenti vo koi pi{uvalo deka tie se Bugari. So vakvite dokumenti ne treba da se manipulira. Dobro znaeme deka, ako se povikuvame na vakvite dokumenti, postojat mnogu pove}e dokumenti vo koi se tvrdi deka Makedoncite se Srbi ili Grci, a ne Bugari (mislam na pove}eto Makedonci, koi po podelbata na Makedonija ostanaa da `iveat vo Srbija i vo Grcija, ~ij broj bil daleku pogolem od brojot na Makedoncite pod Bugarija, i koi vo edinstvenite dokumenti {to gi poseduvale bile tretirani kako Srbi ili kako Grci).  Ne{to sli~no imame i denes. Bi sakal da gi poglednam pi{anite zakletvi na dene{nive malubrojni golemobugarski propagatori od Republika Makedonija {to svoera~no gi potpi{ale dodeka svoevremeno slu`ele vo redovite na sega ve}e nepostojnata takanare~ena Jugoslovenska narodna armija, vo koi tie se kolnat deka i `ivotot }e go dadat za slobodata, samoupravuvaweto i nezavisnosta na SFRJ..

    [to li }e se slu~i ako nekoj ovie, od niv potpi{ani dokumenti za vernost kon SFRJ, im gi plesne v lice i gi obvini za srbomanstvo ili jugoslovenomanstvo? Ovde bi trebalo da go spomneme i bugarskiot deec i egzarhiski agent P. R. Slavejkov, koj, otkako razo~arano konstatiral deka utvrduvaweto na Bugarskata egzarhija sred Makedoncite ne odi taka lesno, vo negovata statija Makedonskoto pra{awe, objavena vo 1871 godina vo vesnikot Makedonija, go dal slednovo priznanie: Nekoi makedonisti se delat od Bugarite i velat deka tie se ~isti Sloveni, dodeka Bugarite se Tatari. Vo istata statija Slavejkov dal u{te podecidno priznanie za otporot na Makedoncite kon Bugarskata egzarhija: Najposle makedonskoto pra{awe izleze vo javnosta i se pojavi vo pe~atot. Nie velime najposle, za{to ova pra{awe ne e nova rabota. Nie u{te od pred desetina godini slu{avme od nekoi lu|e vo Makedonija deka tie ne se Bugari, tuku Makedonci - potomci na starite Makedonci, potoa deka Makedoncite se Sloveni, a Bugarite Tatari i ne znam {to drugo. Vo po~etokot zborovite na ovie patrioti nie gi zemavme na {ega. Taka mislevme do pred dve-tri godini, koga novite razgovori so nekoi Makedonci ni poka`aa deka rabotata ne e samo vo golite zborovi, tuku i vo mislite i deka niv mnozintsvoto Makedonci sakaat da gi sprovedat vo delo. @alno i te{ko ni be{e da gi slu{ame takvite zborovi, no ne se osmeluvavme za ova pra{awe da zboruvame vo pe~atot, bidej}i taa rabota ni be{e dosta delikatna, posebno vo situacijata vo koja se nao|avme. Deneska toa pra{awe izleze na pazar, blagodarej}i na nevnimanieto na eden od na{ite bugarski sobra}a, pa sakale nie sega ili ne, prinudeni sme javno da nastapime.

    Istori~arot Ivan Snegarov, pi{uvaj}i za burnite nastani od sedumdesettite godini od 19. vek, za toga{niot otpor na Makedoncite kon  Bugarskata egzarhija me|u drugoto veli: Rabotite vo Solunskata op{tina pojdoa lo{o za bugarskata propaganda, se dodeka na ~elo na op{tinata ne dojde od Egzarhijata postaveniot pop Petar Dimitrov vo noemvri 1872 godina. So toa Egzarhijata uspea da gi istavi nepo`elnite i da si postavi svoj ~ovek. Za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako nezavisna crkva od bugarskata se zalagale duri i istaknati Turci od toa vreme. Od site niv predni~el solunskiot valija Mithad-pa{a, koj potoa stanal eden od liderite na mladoturcite. Ovoj pa{a otvoreno se zalagal za ramnopravnost na site narodnosti vo Otomanskata Imperija. Za vakvata dejnost na Mithad-pa{a vo 1872 godina P. Karapetrov zapi{al: Mithad-pa{a se obide da gi ubeduva nekoi od povidnite makedonski Bugari deka tie ne se Bugari, tuku Makedonci, deka tie se narod poseben od bugarskiot {to se gledalo i od nivniot jazik, koj ne bil bugarski, deka dobro }e storat ako se oddelat od Bugarite i deka, na takov na~in, }e si imaat i svoja samostojna crkva preku obnovuvaweto na Ohridskata arhipiskopija.

    Vo fevruari 1874 godina ve}e spomnatiot Petko Slavejkov upatil pismo do bugarskiot egzarh, vo koe me|u drugoto veli: Za ova vreme dodeka sum vo Makedonija jas go konstatirav ona {to i otporano go znaev i za koe pi{uvav u{te pred tri godini. I sega, kako i toga{, kako i pred dvaeset godini, stanuva zbor za makedonskoto pra{awe. Vo razgovorot so nekoi makedonski ,,patrioti,, sfativ deka ova dvi`ewe, koe samo pred nekolku godini izgleda{e kako gol zbor, sega e jasno precizirana misla: Makedoncite ne se Bugari i tie uporno nastojuvaat, bez ogled na cenata, da dobijat svoja posebna crkva. Vo toj svoj partikularizam imaat poddr{ka od nekoi crkovni dostoinstvenici od Carigrad, osobeno od visokopreosve{tenikot Natanail Ohridski. Vo tekot na ovoj mesec doznav od doverlivi izvori deka sekojdnevno pristignuvaat pisma od Carigrad do Solunskata op{tina, od kade {to se ispra}aat do drugite op{tini vo vnatre{nosta. Pismata se pi{uvani vo toj duh. Edno takvo pismo, koe Solunskata op{tina go ispratila na Vodenskata, gi povikuva voden~ani da gi prekinat site vrski so Egzarhijata dodeka ne se re{i makedonskoto crkovno pra{awe... Osobeno aktivnost vo {ireweto na idejata za Ohridskata arhiepiskopija projavuva poznatiot gospodin Kuzman [apkarev od Ohrid, koj postojano se {eta od Kuku{ do Ohrid i obratno - ne znam na ~ij tro{ok. Ne pomalku aktiven e i gospodinot Dimitar Makedonski, makedonski u~ebnikar, koj prima plata od Egzarhijata i od ovde{nite lazaristi... I samiot bugarsko-egzarhiski agent Slavejkov do`iveal li~ni neprijatnosti za vreme na svojot prestoj vo Veles vo 1874 godina, koga na eden javen sobir od strana na vele{anecot D. P. Karanfilovi~ bil pre~ekan so zborovite: Tebe nikoj ne te pokanil, nitu pak ti bara soveti, pa svoite soveti ~uvaj si gi za tvoite [opi, a vele{ani samite znaat podobro kako treba da si gi redat svoite op{ti raboti!

Kone~no, ne slu~ajno voda~ot na Razlove~koto i na Kresnenskoto vostanie Dimitar Popgeorgiev Berovski vo svoeto pismo do Stefan Verkovi} vo 1875 godina, opi{uvaj}i ja Bugarskata egzarhija kako izvor na najgolemoto  zlo vo Male{evijata, napi{al:  Da ne gubime nade` deka nekoga{ i za nas }e se podobrat rabotite, no sega ne mo`e da se odre~e deka najgolemoto zlo vo Male{evijata e plod na nemarlivosta na Egzarhijata, a taka e i vo drugi mesta...

    Makedonskiot student R. Popov vo edno pismo mu pi{uva na svojot drugar: Lu|eto vo Makedonija se vikaat Bugari, bidej}i se primorani na toa od strana na Turcite. Ponatamu ovoj student ka`uva deka se vratil vo svojot roden grad, kade {to pra{al mnozina Makedonci za nivnoto mislewe vo vrska so Bugarite i tie mu rekle: ,,Ako treba, }e bideme u{te tolku godini pod Turcite, no nema da bideme pod Tatarite".

    Bugarskiot u~itel vo Prilep Nikola Gan~ov Eni~erev vo 1897 godina zapi{al: Stru`anecot Strezov pove}epati doa|a{e vo Prilep i vode{e sporovi so toga{nite bugarski u~iteli i so pointelegentnite mladinci vo vrska so potekloto na Makedoncite. Toj tvrde{e deka Makedoncite mo`at da bidat sekakvi, samo ne i Bugari.

    Bugarskiot diplomat i istori~ar Atanas [opov vo svoeto pismo upateno do minister-pretsedatelot na Bugarija Stoilov na 28. 08. 1897 godina pi{uva: Denes bugarskata inteligencija znae deka ruskata politika ne e vo interes na vistinskoto bugarsko delo vo Makedonija, bidej}i toa go slu{ame i od samite ruski konzuli... So ni{to ne mo`e da se opravda misleweto na ruskite konzuli vo Makedonija deka makedonskite Bugari ne se Bugari, tuku poseben narod - Makedonci!

    Mitropolitot Teodosija Skopski na krajot na 19. vek vo vrska so vistinskite nameri na Bugarskata egzarhija kon Makedoncite izjavil: Taka i na{ata Sveta Egzarhija na ~elo so bla`eniot egzarh Josif I pravi s# {to e vozmo`no za da go ubedi dobriot makedonski narod deka mu go misli dobroto, deka se gri`i za negovata idnina i deka saka da go izvadi od temninata i da sozdade od nego ~esni Bugari, no vsu{nost mu go odzema maj~iniot jazik i go zamenuva so tu|.

    Bugarskiot deec Krsto Rakovski vo ruskoto spisanie @izw (noemvri 1899) vo vrska so prethodnite aktivnosti vo Bitola za otvorawe makedonski u~ili{ta pi{uva: Del od mesnata inteligencija se zalagal za separatizam {to se projavuval vo streme`ot da se istisnat od site mesta vo Egzarhijata i od u~ili{nite ustanovi rodenite vo Kne`estvoto Bugari i da se zamenat so Makedonci.  Dokaz za odnosot na Makedoncite kon nasilno vovedeniot bugarski jazik od strana na Egzarhijata dal i Venjamin Ma~ukovski, koj vo Kuku{, 1872 godina izjavil: Izu~uvaweto na Bugarskata gramatika vo makedonskite u~ili{ta e eden od najte{kite predmeti za u~enicite. Iako toj predmet im odzema dosta dolgo vreme, tie pak nemaat poim od gramatikata. Toa proizleguva od nesoobraznosta vo gramati~kite formi na dosega{nite izdadeni bugarski gramatiki so onie na makedonskoto nare~je.

    Za otporot na Makedoncite protiv bugarskata propaganda svedo~i i bugarskiot u~itel Eni~erev. Vo edna svoja izjava od 1906 godina toj slikovito gi opi{al sostojbite od krajot na 19. vek: Koj ne gi znae nesre}nite za Bugarite godini 1876-1878, vo koi be{e podignata seop{ta hajka kako protiv bugarskite dejci, taka i protiv site bugarski institucii.

    Vo kontekst na borbata protiv bugariziraweto na Makedoncite }e go spomneme i otcepuvaweto na {este makedonski op{tini (Solun, Kuku{, Voden, Dojran, Strumica i Male{evo) od Egzarhijata i nivnoto vleguvawe vo unija so papata so cel da ja izrazat svojata nezavisnost.  Posebni aktivnosti vo ovoj pravec prezel i prethodno spomnatiot skopski mitropolit Teodosija, koj se zalagal za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija duri i pod pokrovitelstvo na katoli~kata crkva. Poradi vakvite negovi aktivnosti toj bil na{pionet od strana na egzarhistite i  prvo bil uapsen, a potoa i zato~en vo eden manastir vo Bugarija (kade {to ostanal do krajot na svojot `ivot).  Razgneveni poradi negovoto eliminirawe, vele{ani upatile molba do Patrijarhot vo koja me|u drugoto se veli: So cel da n# pobugari, Egzarhijata ni go odzede na{iot edinstven za{titnik, skopskiot mitropolit Teodosija. Za da se za{titime od bugarskata propaganda sakame da go povratime edinstvoto so svetata pravoslavna crkva. Nie sakame da se odvoime od Bugarite i da bideme tretirani kako samostojna slovenska op{tina i da imame na{i u~ili{ta, na koi samite }e im gi pla}ame u~itelite. Vakvi molbi bile ispra}ani i od strana na Makedoncite od drugite makedonski gradovi (Ohrid, Struga, Resen, Tetovo, Bitola, Prilep, Veles i drugi).  Na eden sostanok vo Kratovo, odr`an kon krajot na 19. vek, bugarskiot u~itel bil izbrkan so zborovite: Ne sakame egzarhiski u~itel! Ne sakame bugarski knigi, koi na{ite deca ne gi razbiraat i koi se napi{ani na tu| jazik!

    Kratov~ani barale knigi napi{ani na vele{ko-{tipskiot dijalekt. Koga, gledaj}i go toa, im pristapil eden srpski agent, so apel da se pridru`at na srpskata partija, ugledniot kratov~anec \or|i To{ev mu odgovoril: Kakva e razlikata pome|u Bugarite i Srbite? Dosega se vozevme vo bugarska kola, pa nema belkim sega da se vozime vo srpska. Soprugata na \or|i To{ev mu rekla na srpskiot agent: More dosta ni e i od tie Srbi! Ima li fajda od niv? Nalet neka se i Srbite i Bugarite. Srpskiot agent vo svojot izve{taj razo~arano konstatiral deka protiv Srbite zboruval duri i bratot na \or|i, po ime Mito To{ev, iako celi 15 godini `iveel vo Srbija. Na krajot, }e vidime so kolkava radost Bugarite gi pre~ekuvale onie Makedonci {to se soglasuvale da rabotat za nivnata kauza. Za ova svedo~i D. Blagoev, koj svojata sredba so P. Slavejkov vo svoite memoari ja opi{al so zborovite: Toj me primi lesno, mnogu lesno, bidej}i vo toa vreme bugarskite nacionalisti se stremea da go razbudat i zakrepnat kaj Makedoncite ~uvstvoto za nacionalna identi~nost so Bugarite, pa so radost go primaa sekoj Makedonec {to be{e sposoben da stane agitator na bugarskata nacionalna ideja vo Makedonija.

    Osven ovie, postojat i drugi brojni svedo{tva za otporot na Makedoncite kon Bugarskata egzarhija i za naporite za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako nezavisna Makedonska crkva, koi vo interes na prostorot }e gi ostavime za druga prilika.  *  Se nadevame deka ovde iznesenite argumenti (dosega krieni vo Bugarija) celosno }e gi otfrlat zabludite okolu bezrezervnoto prifa}awe na Bugarskata egzarhija od strana na Makedoncite. Ovaa crkva vo svojata prosvetna dejnost ednostavno gi kriela starite dokumenti {to svedo~at za makedonskata nacionalna samobitnost niz istorijata i celosno go forsirala bugarizmot me|u Makedoncite. Kako dokaz za ova mo`e da se pogledene vo koj i da bilo toga{en istoriski u~ebnik, otpe~aten vo izdanie na Egzarhijata.  Vpro~em, taka rabotele i srpskata i gr~kata crkva, a rezultat od rabotata na ovie crkvi bilo deklariraweto na nekoi na{i predci kako: Bugari, Srbi ili Grci, koe, za `al, i pokraj dokumentite i soznanijata deka Makedoncite nikoga{ ne bile ni{to drugo, osven Makedonci, trae do denes kaj nekoi zabludeni glavi.  Na krajot nepravedno bi bilo ako ne gi spomneme i nekoi pozitivni dejstva na Egzarhijata. Ova ne se odnesuva samo za za~uvuvaweto na pravoslavnata vera na na{ite predci, tuku i za pomo{ta {to lokalnite egzarhiski vlasti im ja davale na makedonskite borci vo borbite protiv Turcija. Taka, na primer, makedonskite revolucioneri ~estopati nao|ale svoe zasolni{te vo crkvite i manastirite {to bile pod egzarhiska jurisdikcija, a nekoi od niv i rabotele kako egzarhiski u~iteli, {irej}i ja na toj na~in revolucionernata dejnost.

* (Najgolemiot del od ovde citiranite dokumenti se prezemeni od istoriskite trudovi na akad. Bla`e Ristovski)