ZO[TO MAKEDONCITE MUSLIMANI SE NA[I KRVNI BRA]A?

*Nasproti empirikata, kaj nas s# u{te postojat zabludi vo odnos na ~istata makedonska nacionalna pripadnost na Makedoncite-muslimani!

*Malku poznati avtenti~ni turski dokumenti, koi svedo~at za prisilnoto ili dobrovolno preo|awe vo Islamot na brojni etni~ki Makedonci-hristijani, ~ii potomci denes se Makedoncite-muslimani!

Neposreden povod za ovoj tekst pretstavuvaat s# u{te prisutnite projavi na netrpelivost (pa duri i omraza) kon makedoncite-muslimani od strana na nekoi na{i t.n. hristijani i navodni braniteli na makedonstvoto. Taka na primer, vo vremeto na neodamne{nite studentski demonstracii, so u`as mo`evme da pro~itame deka nekolkumina studenti Makedonci so islamska veroispoved bile pretepani od strana na studenti Makedonci - hristijani samo zatoa {to prvite ne sakale da se prekrstat (!?). Tragi~niot paradoks vo ovoj besprimeren antimakedonski akt - da se tepaat etni~ki Makedonci poradi verski pri~ini - e tokmu vo toa {to navodnite studenti - hristijani, tepaweto go izvr{ile vo ime na za{titata na makedonstvoto. Jas bi dodal: te{ko nam Makedoncite od takvi navodni za{titnici na makedonstvoto, koi si gi tepaat svoite krvni bra}a samo zatoa {to tie pripa|aat na druga veroispoved. Prosto ~ovek da pomisli deka takvite takanare~eni za{titinici na makedonstvoto se prikrieni platenici na velikoalbanskata agentura, ~ija cel e preku maltretirawe i zapla{uvawe na Makedoncite-muslimani od strana na t.n. hristijani, Makedoncite-muslimani {to pobrgu da i re~at definitivno zbogum na makedonskata nacija, na koja i pripa|aat i da po~nat kone~no da se deklariraat kako Albanci ({to, za `al, ve}e i s# pomasovno se slu~uva i toa pred na{ite o~i).

Sepak, svesen sum deka za totalnata neinformiranost i nejasnotija na gorenavedenite studenti (navodni braniteli na makedonstvoto) okolu toa, kogo i od {to go branat (barem koga se vo pra{awe Makedoncite - muslimani), ne se vinovni samo tie. Najvinovna sekako deka e biv{o (i sega{no) re`imskata istoriografija i publicistika, ~ii zastapnici, osven o~ajni~kite obidi na nekolkumina entuzijasti od redovite na samite Makedoncite-muslimani, ne se premnogu rastrgnaa vo objasnuvaweto na javnosta okolu faktot deka Makedoncite-muslimani se ~isti pripadnici na makedonskata nacija, isto kako {to se i site makedonci-hristijani i site Makedonci - pripadnici na drugite veroispovedi. Se se}avam deka u{te za vreme na prvite obidi vo ranite osumdesetti na gospodinot D-r Nijazi Limanoski argumentirano da go doka`e toa, ne be{e mal brojot na toga{nite re`imski komuno-istori~ari, koi mazohisti~ki se nafrlija vrz tezite na Limanoski, izjavuvaj}i deka navodno ne treba da se brza so definiraweto na nacionalnata pripadnost na ovoj etnikum i sli~ni gluposti. Na vakvite nebulomani, koi nemaat poim od makedonskata istorija, im go posvetuvam ovoj tekst, koj tekst se nadevam deka }e dade i skromen pridones kon kone~noto i definitivno otstranuvawe na zabludite za nacionanata pripadnost na Makedoncite-muslimani.

Turski dokumenti za preo|awe na Makedonci vo Islam

Najnapred da ras~istime so notorniot fakt deka verata i nacijata se dva dijametralno razli~ni poimi, koi nikako ne smeat da se poistovetuvaat. Nacionalnata pripadnost se dobiva u{te od ra|aweto, dodeka ~ovek vo tekot na svojot `ivot mo`e po svoja volja da promeni kolku {to saka veroispovedi. Taka na primer, denes imame etni~ki Germanci, koi pripa|aat na pove}e veroispovedi (hristijani, muslimani, budisti i sl.), no tie etni~ki (nacionalno) cel `ivot }e si ostanat Germanci. Taka e i so Makedoncite. Toa {to nekoi Makedonci poradi razli~ni pri~ini pripa|aat na razni veroispovedi nikako ne zna~i deka tie, so promenata na veroispovedta, avtomatski si ja smenile i nacijata. Besmisleno e i da se pomisli takvo ne{to. Vo kontekst na ova }e gi spomenime i Makedoncite-muslimani, ~ii predci porano bile hristijani, koi od edni ili od drugi pri~ini preminale vo Islamot. Toa e potpolno isto so ona {to i denes se slu~uva, koga brojni etni~ki Makedonci, re~isi sekojdnevno od Pravoslavieto preminuvaat vo budizmot, vo Hare Kri{na dvi`eweto, vo Protestanizmot, vo Adventizmot, vo Pentakostalnata Crkva, vo verskata zaednica na Jehovinite svedoci i sl., a nemal e i brojot na Makedonci - ateisti, koi ne pripa|aat vo nitu edna verska zaednica i koi ne veruvaat vo Boga. Kone~no i Hristijanstvoto kaj Makedoncite (no i kaj drugite narodi) svoevremeno go zamenilo paganstvoto {to pred toa go imale kako svoja veroispoved.

No, dali postojat istoriski dokazi za tvrdeweto deka predcite na dene{nite Makedonci-muslimani porano bile hristijani? Ako se poglednat starite turski dokumenti od samiot po~etok na 19. vek, }e se vidi deka postojat brojni dokazi za preo|aweto na Makedoncite-hristijani vo Islamot. Pri~ini za ova imalo pove}e, po~nuvaj}i od prisilnoto preo|awe vo Islam, t.n. potur~uvawe, pa s# do dobrovolnoto preminuvawe vo ovaa veroispoved poradi razni pri~ini (ekonomski pogodnosti poradi islamskiot karakter na toga{na Turcija, ~ii `iteli bile i Makedoncite; strav za golata egzistencija; verski pri~ini; pa duri i poradi qubov po li~nost od sprotivniot pol - pripadnik na toga{ mnozinskata islamska veroispoved, koj fenomen vpro~em go sre}avame i vo nekolku makedonski narodni pesni inspirirani od vistiniti nastani). Vo prodol`enie da navedeme nekolku vakvi dokumenti.

Na 07.02.1801 godina Makedonecot-hristijanin Darko od Bitola dobrovolno preminal vo Islamot. Eve {to govori za negovoto potur~uvawe za~uvaniot avtenti~en turski dokument od toa vreme (citiram):

Rajata po ime Darko, kako nevernik, `itel na grad Bitola, maala Karatabak, pred ovoj svetol verski sud se odrekuva od svojata neosnovana vera i go prima Islamot. Izgovoruvaj}i gi dvata zbora, vleze vo islamskata vera i otkoga se ukrasi so slavata na Islamot, po negovo barawe se nare~e Ibrahim, {to ovde se zapi{uva.
23 ramazan 215 god. (07.02.1801, z. m.)
Svideteli: Dervi{ Memi{, Eseid Abdul efendi, ]ehaja Ali efendi, ^okadar Mustafa aga.

Vo sredinata na mart istata godina, za~uvan e star turski dokument za preo|awe vo Islamot i na Makedonecot hristijanin po ime Ko~o (citiram):

Rajata Ko~o, kako nevernik, sin na (ne~itko, z. m.) na vozrast od prilika na 12 godini, `itel na selo Ribarci, Bitolski kadilak, pred ovoj verski sud se odre~e od svojata la`na vera i ja primi islamskata. Otkoga se ukrasi so slavata na Islamot, po negovo barawe se nare~e Ahmed {to ovde se zapi{uva.
Po~etok na zilkade, 215 godina (sredina na mart, 1801 godina, z. m.)

Vo prodol`enie na ovoj dokument e spisokot na svidetelite na ovoj nastan. Sledniot dokument e od po~etokot na mart 1802 godina (citiram):

Rajata, porano po ime Nikola, sin na Nedelko, na vozrast pribli`no od 12 godini, od seloto Trnovci, Bitolski kadilak, se odrekuva od svoite la`ni veruvawa i ja primi islamskata vera. Otkoga se ukrasi so slavata na Islamot, po negovo barawe, se nare~e Abdi, {to ovde se zapi{uva.
21. {eval 216 godina. (06.03.1802 godina, z. m.)

Vo prodol`enie na dokumentot i ovde se navedeni imiwata na svidetelite (site do eden muslimani) na ovoj nastan.

Preo|aweto na pravoslavnite vo Islamot prodol`ilo i ponatamu (a sekako go imalo i mnogu porano pred vremeto na gorenavedenite dokumenti). ]e citirame dokument i od 1817 godina:

Liceto po ime Ilija, sin na Josifa od seloto Bela Crkva, od podra~jeto na grad Bitola, dojde vo sudskoto zasedanie i izgovaraj}i gi dvata zbora za svidetelstvoto, ja napu{ti svojata la`na vera i imeto mu se nare~e Ahmed {to ovde se zabele`uva.
na 23 ramazan, godina 33. (27 juli 1817 godina, z. m.)

Kako Mara stanala ]amila

Sledniot avtenti~en turski dokument od septemvri 1817 godina, svedo~i za preminuvaweto na Makedonkata Mara vo islamskata veroispoved. Me|utoa podocna, taa se predomislila i re{ila povtorno da mu se vrati na Hristijanstvoto, poradi {to bila uapsena i po vtor pat prevedena vo Islamot (citiram):

Mara, }erka na Tana, hristijanka, polnoletna, `itelka na selo Paralovo, vo podra~jeto na kazata na grad Bitola, po svoja sopstvena volja se ukrasi so slavata na Islamot, no podocna se otka`a od Islamot. Bidej}i svedocite Haxi Abdul Halim, sin na Osmana i drugiot Abdul Halim, sin na Abdula i [erif, sin na Alija, svedo~at deka spomenatata se oslobodi od svojata la`na vera i gi izgovori dvata zbora za priznavawe na islamskata vera i deka ja primi islamskata vera, re{eno e da se stavi vo zatvor, {to ovde se zabele`uva na 14 zilkade 233 godina (15 septemvri 1817 godina, z. m.). Imenuvanata Mara dojde od zatvorot na sudskoto zasedanie i po svoja alobodna volja povtorno se odre~e od svojata la`na vera i gi izgovori dvata zbora i se nare~e so imeto ]amila, {to ovde se zapi{uva na 17 zilkade 233 godina (18 septemvri 1817 godina, z. m.).

Od gorenavedeniot dokument gledame deka vo toa vreme prakti~no bilo nevozmo`no povtornoto preo|awe vo Hristijanstvoto i deka takvite lica bile izlo`eni na sudski progon, za {to vpro~em svedo~i i tridnevnoto zatvorawe na na{ata sonarodni~ka Mara (]amila) vo turskiot zatvor, poradi {to taa morala odnovo da go primi Islamot. Inaku, vo dokumentite {to gi citirav opi{ani se u{te deset slu~aevi na preo|awe na pravoslavni Makedonci vo Islamot, a sekako deka nivniot broj, za vreme na celokupnoto vremetraewe na turskoto ropstvo, bil daleku pogolem.

[to mo`e da se zaklu~i od seto ova? So preo|aweto vo Islamot gorenavedenite etni~ki Makedonci si prodol`ile da si bidat toa {to etni~ki se - Makedonci. Si prodol`ile da si go zboruvaat maj~iniot makedonski jazik (kako edinstven {to go znaele), si prodol`ile da si ja neguvaat makedonskata tradicija, folklorot i sl., samo {to, namesto v crkva, svoite verski potrebi po~nale da si gi zadovoluvaat v xamija. Makedonskiot jazik, tradicija, kultura i sl. tie podocna im gi prenesuvale i na svoite deca (koi, poradi smenetata veroispoved, ve}e po~nale da dobivaat li~ni imiwa vo sklad so islamskata tradicija), a ovie toa go prenesuvale na svoite deca i taka natamu - se do dene{nite Makedonci - muslimani, koi, isto kako i nivnite predci, voop{to ne znaat ni da zboruvaat na drug jazik, osven na maj~iniot im makedonski jazik. Toa {to Makedonkata Mara (]amila) go nau~ila od svojata majka Tana (jazikot, tradicijata i sl.), sekako deka go prenela i na svojata }erka, koja ve}e imala islamsko ime, a ovaa pak na svoite deca i taka natamu. Poradi ova mnogu lesno mo`elo da se slu~i gorenavedeniot student - tepa~ (t.n. hristijanin) i negovata `rtva Makedonecot-musliman, etni~ki da poteknuvale od isto makedonsko semejstvo (na primer od semejstvoto na gorespomenatite Alija-Ahmed, Darko-Ibrahim ili Mara-]amila od samiot po~etok na 19. vek) vo koe semejstvo, edniot ~len preminal vo islamot, a drugiot (negov brat, sestra i sl.) si ostanal hristijanin (iako obajcata prodol`ile da si go zboruvaat maj~iniot im makedonski jazik i da ja neguvaat makedonskata kultura i tradicija, kako edinstveno ne{to {to go znaele). Vpro~em, spomnav deka i denes sme svedoci na faktot deka odreden broj Makedonci dobrovolno pristapuvaat kon razni verski zaednici i sekti, a toa sekako ne zna~i i deka tie avtomatski si ja menuvaat i nacijata. Poradi ova terminot potur~uvawe e celosno pogre{en, bidej}i denes vo Islamot ima milioni vernici, koi ne se Turci. Da zememe, na primer, nekoj dene{en etni~ki Makedonec, koj }e pristapi kon nekoja indiska sekta. Zarem toj preku no} }e stane Indus i zarem preku no} }e go zaboravi maj~iniot makedonski jazik i naedna{ }e po~ne da zboruva hindu?

Sekako deka e besmisleno i da se pretpostavi takvo ne{to. Doti~niot Makedonec mo`e samo da si go smeni krstenoto ime so nekoe indisko ime vo sklad so tradicijata i pravilata na sektata kon koja pri{ol i ~ii na~ela gi prifatil. Kone~no, li~no poznavam eden moj sogra|anin, koj dosega ~lenuva{e bukvalno vo site verski zaednici i sekti {to postojat vo Makedonija, pa zarem toj so toa postojano si gi menuval nacijata i maj~iniot jazik? Ili zarem prestanal da bide etni~ki Makedonec? Sekako deka ne. Toa {to se slu~uva denes so Makedoncite, koi preminuvaat vo razni verski zaednici i sekti (menuvaj}i si go samo imeto i po nekoja navika vo `ivotot) e potpolno istoto so ona {to se slu~uvalo vo po~etokot na 19. vek (no i porano), koga odreden broj toga{ni Makedonci preminale vo Islamot (menuvaj}i si go samo imeto i veroispovedta). Nivnite potomci denes se na{ite krvni bra}a Makedoncite-muslimani, isto kako {to potomcite na dene{nite sekta{i posle sto godini isto taka nema da imaat pravoslavni imiwa, no po rod i po jazik, zasekoga{ }e ostanat etni~ki Makedonci. Kone~no, li~nite imiwa se stavaat glavno vo sklad so veroispovedta na koja doti~noto semejstvo & pripa|a i li~nite imiwa (zaedno so veroispovedta od koja se prevzemeni) nikako ne mo`at da ja odreduvaat nacionalnata pripadnost na kogo i da bilo. Zatoa nie Makedoncite-hristijani, vo sklad so na{ata hristijanska nauka, no i vo imeto na makedonstvoto, treba da gi po~ituvame verskite ~uvstva na site Makedonci, bez razlika na koja veroispoved & pripa|aat, no istovremeno i da ja po~ituvame na{ata majka MPC, koja raboti za nacionalnoto edinstvo na Makedoncite.