Nacionalnata svest na dejcite vo Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija

Ednostoen streme` kon slobodna Makedonija

Aktivnosta na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija se razviva{e kontinuirano i anga`irano na odnapred naso~eni i podgotveni redovni nedelni sostanoci, no i na raznovidni neformalni sredbi, kade {to se ~itaa i se ocenuvaa literaturni tvorbi i mo{ne kompetentno kriti~ki se razgleduvaa novite zbirki, pesni, raskazi i drugo

Pi{uva: BLA@E RISTOVSKI (Nova Makedonija, 14-16 Januari 1999)

Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija pretstavuva edna od najmarkantnite projavi vo literaturno-kulturniot kontinuitet i vo razvitokot na makedonskata nacionalna svest voop{to. Toj e direktno prodol`enie na nacionalnata misla {to se izrazi vo Slovenomakedonskata kni`evna dru`ina na \. Pulevski (1888) i Mladata makedonska kni`ovna dru`ina vo Sofija (1890-1892), vo U~eni~kata dru`ina Vardar (1893-1894) i Makedonskiot klub so ~itatelite vo Belgrad (1902) i pred se vo Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo (1902-1917), Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo Sv. Kiril i Metodija (1912-1913), Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo Sv. Kiril i Metodija (1913-1914) i Makedonskiot revolucioneren komitet (1917) vo S. Petersburg. Po Prvata svetska vojna vo novonastanatite istoriski okolnosti istata ideja najde avtenti~en izraz vo aktivnosta na VMRO (Ob) (osobeno vo periodot 1930-1936), pospecijalno vo Literaturniot kru`ok na Racin (1931-1932) i MORO (1933-1934) vo Skopje i vo Kulturno-prosvetnoto dru{tvo Vardar vo Zagreb, Belgrad i Skopje (1935-1937), kako i vo Makedonskiot naroden sojuz vo SAD i Kanada (1930-1945) i Makedonskite progresivni grupi vo Argentina (1935-1945) so site aktivnosti i pe~atni periodi~ni i drugi izdanija.

Prvobitno Makedonskiot literaturen kru`ok be{e formiran vo po~etokot na avgust 1936 godina pri Redakcijata na vesnikot Makedonski vesti vo Sofija, no po ukinuvaweto na vesnikot i progonot na redaktorite, rabote{e ilegalno pod imeto Makedonski publicisti~ki kru`ok Nacija i kultura (1937-1938), a od esenta na 1938 i se do po~etokot na 1942 godina se razviva{e edna navistina bogata literaturno-kulturna, nacionalno-politi~ka i op{testveno-revolucionerna dejnost na ve}e stabiliziraniot poluilegalen Makedonski literaturen kru`ok vo Sofija {to go vode{e rakovodno telo na ~elo so poznatiot poet i makedonski nacionalen deec i revolucioner Nikola Jonkov Vapcarov.

Aktivnosta na Kru`okot se razviva{e kontinuirano i anga`irano na odnapred naso~eni i podgotveni redovni nedelni sostanoci, no i na raznovidni neformalni sredbi, kade {to se ~itaat i se ocenuvaat literaturni tvorbi i mo{ne kompetentno kriti~ki se razgleduvaat novite podgotveni zbirki pesni, raskazi, reporta`i, esei i traktati na ~lenovite, kako i na ve}e objaveni literaturni dela od Makedonci (na makedonski ili na drug jazik) nezavisno od mestoto na izdavaweto. Za sre}a, nekoi od ovie materijali se za~uvani integralno ili fragmentarno.

Znamenit ostana vovedniot referat na Nikola Vapcarov na prviot, obnovuva~ki sostanok na Kru`okot (oktomvri 1938) {to potoa be{e voobli~en vo poznatata negova pesna - poema Doklad (Referat). Ovoj tekst vo izvonrednata forma vo 1963 godina se nao|a{e vo Domot, muzej Nikola Vapcarov, no brzo po na{eto pro~ituvawe (od sinata tetratka) be{e zasolnat vo depoto na toga{niot Centralen partiski arhiv na CK na BKP vo Sofija i duri na 15 fevruari 1995 godina, vo vesnikot Literaturen forum be{e objaven spored eden necelosen i na krajot falsifikuvan prepis {to go napravil Nikolaj [mirgela vo 1994 godina.

PATRIOTSKI ZADA^I

Ovoj referat ja koncipira idnata bogata ideolo{ko-politi~ka i nacionalno-literaturna dejnost na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija. Vapcarov e mo{ne kriti~en kon dotoga{nata dejnost na Makedonskata inteligencija i posebno kon Makedoncite {to pi{uvaat. Toj zboruva za Tatkovinata kako ideal, za jakneweto na edno pokolenie entuzijazirano od lozungot Slobodna i Nezavisna Makedonija kako programski streme`, za{to se raboti za najva`nata etapa od makedonskoto pra{awe vo poslednive godini. No, ako nie mileeme za svojata tatkovina, - im se obra}a Vapcarov na kru`o~nicite - ako vo nas ima kapka makedonska krv, ako vo nas ostanala iskra od blagoroden patriotizam, ovojpat treba da go vpregneme, ropski da go vpregneme za da poneseme del od te`inata na edno delo i `estoko veli~ie na edna epoha. Toj samokriti~ki pra{uva: [to napravivme nie, drugari, za da go pomogneme politi~kiot proces? Napravivme li ne{to sistemno, organizirano? Se poma~ivme li barem da sozdademe ubeduvawe deka postoi makedonska literatura? Se poma~ivme li so svoite slabi~ki sili da sozdademe vpe~atok deka postojat grupa lu|e {to pi{uvaat {to ne ja zaboravile svojata Tatkovina?... Nie treba{e da bideme avangarda, taka po svoe, a ostanavme nazad.

Mnozina od nas bea vo ~ekor so politi~kie lozunzi na momentot, no kolcina go po~uvstvuvaa vo srceto makedonskoto pra{awe? Kolcina mu dadoa `iva forma? Na {to se dol`i toa? Samo zatoa {to sme male~ki talenti li? Nesre}ata ne e samo tamu. Nesre}ata be{e {to nie gi ka`uvavme replikite sekoga{ po politi~kiot sufler. I narodecot, prostiot narodec, lebarskiot rabotnik, gladniot zemjodelec, sitniot ~inovnik, ne go po~uvstvuvaa na{eto postoewe i ottamu ne ja po~uvstvuvaa i borbata. I Vapcarov, kako vo pesnata posle preminuva kon konkretnite nasoki:

Na{ite zada~i? Ta nie imame tolku raboti da ka`eme. Eden starec umira i pred smrtta go mami zelenoto spokojstvo na grobi{tata vo rodnoto selo, krstot na negovata majka, toplinata na rodnata zemja. Eden mlad ja ora tuka zemjata, a misli deka tamu taa nekako poinaku mirisa, deka veterot e podrug, deka yvezdite se nisko, mnogu nisko, deka ako nautro se ka~i{ na Ali - botu{, }e go fati{ sonceto, deka starata na ^isti ponedelnik misli za krupnite kavalski maslinki, deka mladata pee za {arenata ~ar{ija vo Struga. [to mislite? Romantika i konzervatizam? No slu{ate, prijateli, toa `ivee vo du{ata na narodot. Ako vie mu raspravate kako nekoe poprosvetno mom~e vrbuva i vsaduva makedonska svest vo poneprosveten, ako mu gi dadete beskrajnite dovodi na prosvetniot, koj mu rasprava oti e sramno da ne se ~uvstvuva Makedonec i duri potoa go zavedete vo svojot kru`ok, kade {to drugite isto taka teoretiziraat, bidete sigurni deka ni{to nema da izleze.

NACIONALNA @ED

Na{ata zada~a, zna~i, e slo`ena, - prodol`uva Vapcarov - za{to treba da go fatime `ivotot ne kleknat, tuku dvi`ej}i se so motorna sila na avion. I u{te poslo`ena, za{to obi~no se pi{uva iskreno koga pred sebe ima{ edno zovrieno dvi`ewe {to ti dava krilja. A od druga strana, rekovme deka samo politi~ki ne se izgraduva edno dvi`ewe, rekovme deka teba umetnost {to da stigne vo nizinite i da raspali edna nacionalna `ed. [to se dobiva vsu{nost? Eden krug, ~ija po~etna to~ka ne se znae. I treba da se povle~e vsu{nost tangenta {to da dopira do edna to~ka {to se vika harmonija me|u politi~kata koncepcija i umetnosta. Politi~kata koncepcija ~esto }e ja ispra}a umetnosta da go trasira patot ili obratno. No, neizbe`nata cel i na dvata faktora }e bide narodnosnata svest. Za nas se sozdava nedogledno pole za rabota. Makedonskiot folklor e tolku bogat. Nie treba da go izu~uvame vo negovite najtenki podrobnosti. Nie treba da im vlezeme pod ko`ata na onie {to go nosat u{te `iv vo sebe. A toa se starite lu|e {to nosat neizmerlivi bogatstva. Toa se zbornicite so folkloren materijal. Pri prou~uvaweto na vtorive, me|utoa, treba da bideme osobeno vnimatelni, za{to ne se retki slu~aite na falsifikuvawa ili na avtorski ambicii {to serviraat neo~ekuvani nevkusnosti. Za nas, osobeno za beletristite, e apsolutno neophodno da gi poznavaat karakterite, obi~aite, nosiite, jazikot i tipi~noto preovladuvawe na nekoi izrazi, zborovi i sliki.

Potoa Vapcarov gi potencira najglavnite nacionalni zada~i na makedonskite pisateli:
Nie treba da ja poznavame makedonskata istorija i najmnogu istorijata na na{eto nacionalno-revolucionerno dvi`ewe - Ilinden, Goce, Dame, bitkite. Nivnata smrt i podvizite na mnogu nepoznati. Treba da se sozdade takanare~enata revolucionerna romantika {to e sostaven del na umetni~kiot realizam.

Ne mislete deka seto toa }e stane vo eden zdiv. Ne zaboravajte deka ako so ne{to go poka`eme svoeto postoewe, svoite usilbi, odozdola }e izniknat drugi {to daleku }e ne nadminat. Vistina e deka rabotite nikoga{ ne trgnuvaat kako naiven ~asovnik. ]e se sretnat ma~notii, no tie nema da bidat tolku o{testveni, kolku vnatre{ni - vo samite nas. Tie ma~notii, spored svoite sili, }e gi preodoleeme, no treba stra{no napregawe i sebeotka`uvawe. Treba da zapneme ma{ki. [to se bara vsu{nost od nas? Mnogu. Mo{ne mnogu. Barem od onie {to sme sobrani ovde. Nie sme Makedonci. I na{eto tvore{tvo treba da bide vo slu`ba na makedonskata kauza. Za mnozina }e bide te{ko se da trgne taka kako vo `dobroto staro vreme`. Po moe, toa e glavnata pri~ina, drugoto e rezultat.

Se razbira deka pri edna poseriozna analiza bi trebalo da se razgleda bitot. Ne pomalku biten od nego e kulturniot faktor {to ja vklu~uva istorijata i glavno istorijata i legendata za revolucionernoto dvi`ewe, pesnite, jazikot i dr.
Po potcrtaniot {ovinizam na porobitelite, koj odvra}a, otu|uva, stanuva nekakva izolaciona pregrada pome|u vlasta i porobenite i sozdava protivdejstvena sila....

Taka, so nezavr{ena re~enica zavr{uva dosega projaveniot del od programskiot dokument na Kru`okot {to go formuliral svoera~no Nikola J. Vapcarov vo oktomvri 1938 godina. Bidej}i na vremeto, kako {to svedo~i [mirgela, bil razmno`en vo nekolku primeroci, postoi nade` deka e za~uvan i preostanatiot tekst od Referatot i deka eden den }e i bide daden na uvid na bugarskata i na po{irokata nau~na javnost.

Vo istiot oktomvri Vapcarov pravi referat i za dve pesni na Angel @arov (Mihael Smatrakalev) i u{te na po~etokot ja istaknuva tematskata opredelba deka Angel @arov e na najpravilniot pat od site nas {to sme obedineti od stimulansot - Makedonija, za{to toj ne go zaboravil svojot op{testven dolg, za{to toj edinstven od prisutnite lu|e ja ima kako dominanten motiv vo svoeto tvore{tvo na{ata Tatkovina.

Postavuvaj}i gi Makedonija i makedonskoto pra{awe vo eden takov nacionalen i me|unaroden kontekst, Anton Popov zabele`uva deka vosprimaweto ili odre~uvaweto na idejata za makedonskata nacija se ocrtuva kako proben kamen za Makedoncite i nivnata orientacija, za politi~kiot pat {to treba da se sledi, za{to toa pra{awe edinstveno sega mo`e da legne vo osnovata na lozungot za slobodna i nezavisna Makedonija. Pritoa ne zaborava da potseti deka crnosotnicite, agentite na bugarskiot i italijanskiot imperijalizam gi taksuvaat tie povici kako srpsko delo. Tie - veli - odamna se skarale so makedonskata istorija, so tradiciite vo makedonskoto osloboditelno dvi`ewe, za da mo`e da se o~ekuva od niv drugo stanovi{te. Tie nikoga{ ne bile blizu do makedonskiot narod, do makedonskite narodni masi, za da mo`at da gi sfatat nastanatite promeni vo mirogledot i orientacijata na tie masi, pa zatoa sonuvaat za Velika Bugarija, za obedinuvawe na bugarskoto pleme, za `ivoten prostor itn. No za slobodna Makedonija tie ne sakaat ni da mislat, za makedonska nacija tie u{tge pomalku sakaat da ~ujat.

LU\E BEZ KOREN

Naglasuvaj}i deka tie protivnici na makedonskiot nacionalen razvitok gi veli~aat Hitler i Musolini i se napolno vo usluga na bugarskata vlada vo sproveduvanata od nea politika za postignuvawe na `nacionalnite ideali`, deka zasekoga{ go zagubile seto svoe makedonstvo, Popov i go zaklu~uva svoeto fragmentarno za~uvano izlagawe so zborovite: No, tokmu zatoa {to imame takvi protivnici, tokmu zatoa {to Makedonija e objekt na novi imperijalisti~ki posegawa, arena na imperijalisti~kiot front, nie sme dol`ni da bideme so eden nepokolebliv i jasen makedonski pogled, sposobni da im dademe argumentirana za{tita na svoite ubeduvawa, sposobni da gi razotkrivame i razobli~uvame provokaciite i namerite na raznite posegnuva~i kon Makedonija.
Sednicite na kru`okot redovno se odr`uvaat, a na niv opstojno se referira za novite literaturni tvorbi i zbirki. Vo 1939 god. Mihail Smatrakalev op{irno referira za stihotvorbite: Ilinden i Gemixiite od Venko Markovski i me|u drugoto bele`i: Stihotvorbata od Ilindenskata epopeja tretira edna mnogu simpati~na tema. Tuka avtorot posakal da ni go naslika Goce Del~ev, da ni go pretstavi vo onaa son~eva svetlina, vo koja narodot naviknal da go gleda. Toj nenadminat po golemina lik na Makedonecot - borec navistina e edna ~udesna legenda vo du{ata na sekoj Makedonec. Negovite ~ove~ki kvaliteti go vozdignaa na vrvot na makedonskiot piedestal.

A vo istata godina ~lenot-osnova~ na Kru`okot \or|i Abaxiev pravi mo{ne opfaten referat za raskazot Vo crkvata od Angel @arov, pri {to so otvoreno kriti~ki ton ja razgleduva proznata tvorba na ovoj poet, pa zabele`uva: Da se presozdade makedonskata istoriska realnost - toa e edna od na{ite najva`ni zada~i. Otkako Kru`okot ja zapo~na svojata rabota, samo Anton Belomorski uporno i dosledno pi{uva makedonski raskazi... @enata, Vela, razbirlivo so svojot ma`, ogreana od mo}nata radost vo borbata na eden narod za sloboda, se odrekla od bescelnoto postoewe na sebi~noto i sekojdnevjeto. Da se izvaja likot na makedonskata heroinka, da se presozdade umetni~ki minatoto vo ramkite na istoriskata pravda, taa zada~a navistina ne e lesna. Zatoa Abaxiev go postavuva pra{aweto: Pred se, dali Vo crkvata e makedonski raskaz? I voop{to: Kade e tuka specifi~noto makedonsko? Za{to: I Srbite bile pod Tursko i Bugarite i Makedoncite... Nie ne mo`eme da sfatime deka heroite bezdrugo se Makedonci. Tipi~noto nedostasuva. Obrabotuvaj}i go na{iroko likot na Vela, Abaxiev sepak istaknuva: Taa stanuva u~esnik vo borbata na narodot za osloboduvawe. Toa e op{testveno-politi~kata ideja {to @arov ja vlo`il vo Makedonskata Vela.

MINATOTO - PATOKAZ KON IDNINATA

Vo maj 1939 god., po povod 50-godi{ninata na Sofiskiot univerzitet, vo Sofija doa|aat pogolema grupa studenti-gosti od Belgradskiot univerzitet, me|u koi{to se i dvaesetina od Makedonija. Makedonskiot literaturen kru`ok vedna{ gi prifa}a i celo vreme se zaedno. Se pravat poseti na vidni li~nosti od novata makedonska istorija, se dr`at govori i se razmenuvaat iskustva od borbata za nacionalno osloboduvawe. Me|u belgradskite Makedonci se istaknuvaat neoficijalniot voda~ Kuzman Josifovski i Todorka Orov~anec, koja na sostanokot vo Domot na Kru{evskoto bratstvo vo Sofija odr`uva zapaliv govor na makedonski jazik, izvikuvaj}i: Eh, bra}a i sestri, ~udno ubava e na{ata tatkovina Makedonija! Se si imame nie Makedoncite... No edno si nemame - sloboda! Nejze i odgovara Mihail Smatrakalev, koj me|u drugoto rekol: Draga drugarke Todorke, koga }e se vrati{ vo na{ata zemja, kaj na{ite lu|e, ka`i im deka nie tuka sme ispolneti so dlaboka vera, kako i vie, deka ne e daleku denot koga nie Makedoncite }e se zdobieme so toa {to go nemame, so svoja slobodna republika. Isto taka, ve molam, koga }e se vratite, da ja baknete na{ata zemja od na{e ime, da i ka`ete deka ja sakame i }e se borime do smrt za da mo`eme da ja vidime slobodna i sre}na!

Na poslednata ve~er od prestojot site se sobiraat na zaedni~ka trpeza vo domot na Venko Markovski, kade {to se dr`at govori i se ~itaat stihovi {to nekoi od gostite i si gi zapi{uvaat i baraat da im se ispra}aat i zbirkite. So stihovi nastapuvaat A. @arov (Begalci), N.Vapcarov (Tatkovina i Pismo) V.Markovski (@etvarite) i K.Nedelkovski (An|elko i Ropstvo).

Po povod ovie manifestacii A.@arov napi{al i dve (za~uvani) stihotvorbi Pesni za gostite od rodnata zemja i Mala pesna na Todorka Orov~anec, dodeka vo Kariranoto tefter~e na Nikola Vapcarov se zapi{ani dva fragmenta od govorot {to go odr`a na ovie sredbi. Toj me|u drugoto rekol:

Ako vie, koi{to ste iljadnici kilometri daleku od na{ata zemja, ne ste ja zaboravile i tolku ja sakate, `iveete so verata deka }e bide oslobodena, belki vo sinovite na na{iot narod, rasprsnati po site meridijani, ne e izgasnat kopne`ot po rodnata zemja. Veruvajte, utre taa }e bide slobodna {tom ovie godini na ropstvo ne mo`ea da go pogrebat progonstvoto niz...
Eden narod, ovoj narod }e si ja izvojuva slobodata. Nie ve pozdravuvame za ogromnata usluga {to deneska i ja pravite na makedonskata kauza i ve uveruvame deka o~ite na celiot narod ve sledat so bodrost i vera.

Veruvajte isto taka i (crpete sili) deka stoime zdravo na svojata opozicija i nikoga{ ne sme go zaboravile svojot dolg kako pisateli...

Prou~uvaweto na makedonskoto nacionalno minato be{e edna od glavnite zada~i na kru`oo~nicite. Vo toj pogled osobeno se pojavija Vasil Ivanovski, Kosta Veselinov, Angel Dinev, Anton Popov i Kole Nedelkovski. Pritoa posebno be{e va`no da se prou~i kontinuitetot na makedonskata nacionalna svest i borbata za nacionalna sloboda. U{te vo 1935-1936 god. A.Dinev vo svoite Makedonski vesti dvapati objavuva{e faksimil na naslovnata stranica na Makedonski glas {to be{e preneseno i sred makedonskata progresivna emigracija vo SAD, a vo 1939 godina vo svojata bro{ura Prerodbata na Makedonija i Ilindenskoto vostanie K.Veselinov go poso~i Krste Misirkov na ~elo na prerodbenskite dejci.

Se vo potraga po faktite za makedonskoto kulturno-nacionalno minato, rabotej}i vo Narodnata biblioteka vo Sofija, nekade vo toa vreme K.Nedelkovski ja na{ol i knigata Za makedonckite raboti od K.P. Misirkov. Toa silno go zaintrigiralo i vo po~etokot na 1940 god. toj se povrzal i so soprugata na Misirkov i od nea ja dobil knigata Za makedonckite raboti, kako i nekoi drugi materijali povrzani so negoviot `ivot i dejnost. Na 18 maj 1940 god. Nedelkovski, od imeto na Kru`okot, mu pi{uva na d-r Sergej K.Misirkov, sinot na Krste Misirkov, {to toga{ `ivee i raboti vo gr. Elena. Toa pismo pretstavuva najavtenti~en pokaz na kontinuitetot vo razvitokot na makedonskata nacionalna misla i svest i ja posvedo~uva direktnata vrska me|u Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S.Peterburg i Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija. Nedelkovski soop{tuva deka u{te pred nekolku meseci, baraj}i po tvore{tvoto na najgolemiot sin na Makedonija, se sretnal so soprugata na Misirkov, od koja{to ~uv i razbrav - veli - za del od `ivotot na vistinskiot Makedonec i isto taka se izraduvav u{te pove}e koga mi ka`a deka i ~edoto na najskapiot sin na Makedonija `ivee so mislite so koi{to gi pro`iveal site svoi dni od svojot `ivot negoviot tatko.

Nedelkovski ne mo`el da ne go iska`e ne samo svojot pietet kon Misirkov, tuku i da ja opi{e sostojbata na makedonskiot narod i odnosot na novata generacija kon nacionalnoto pra{awe. Zatoa toj mu pi{uva na d-r S.K. Misirkov:

Vikot na besmrtniot Makedonec K.Misirkov se raznesuva duri sega nad negovata mila tatkovina i taa, izma~ena ve}e od borbite i soperni{tvata na nekolku narodi, koi{to ni{to ne {tedea za da ja imaat poosrbena od edni, pobugarena od drugi i pogr~ena od treti: no taa ne se dade na nikogo, a si ostana so svojata boja makedonska, i sega, podignata kulturno i ekonomski, go podzema najdragiot nejzin glas, go pregrnuva najsvetoto ime i so celata svoja mo} go dr`i i go raznesuva kako svetilnik do najkrajnite kat~iwa na svojata {irina.

PO PATOT NA MISIRKOV

Povrzuvaj}i go najdirektno deloto na Misirkov so dejnosta na Kru`okot, Nedelkovski prodol`uva:

Pa i nie, prokudenite, kade i da se nao|ame nadvor od skapata na{a tatkovina, se ~uvstvuvame tu|inci i zatoa ne ostanavme gluvi na deloto i idejata na Va{iot nezaboravliv tatko, ami go pregrnuvame toa delo za da go izgradime so cenata na najmiloto. I taka, daleku od tatkovinata, nie se obedinivme vo edno Makedonsko literaturno drugarstvo, od ~ie{to ime se osmeliv da Ve zamolam da ni izlezete vo presret za da ne zapoznaete popodrobno so `ivotot i dejnosta na na{iot pokoen tatko (biografijata) za da mo`eme golemiot borec poodblizu da i go pretstavime na makedonskata op{testvenost.

Kole Nedelkovski pi{uva deka dobil od soprugata na Misirkov edna tetratka-dnevnik {to eden od ~lenovite na Kru`okot ve}e ja prepi{al na ma{ina, pa dodava:

Prepi{av nekolku statii od v. Mir od Narodnata biblioteka, kako: Samoopredeluvawe na Makedoncite, Makedonskiot nacionalizam, Makedonskata kultura i dr. koi{to gi isprativ vo Makedonija pod Srpsko. Knigata Za makedonckite raboti isto taka ja prepi{avme na ma{ina i }e ja ispratime i nea, ta ako mo`e tamu da se dade v pe~at, pa ako Vie znaete deka ima nekade od ovaa kniga pove}e primeroci, pi{ete mi i nie vedna{ site }e gi otkupime.

Samiot d-r S.K. Misirkov podocna pi{uva deka po pismoto dobil i paket so primeroci od knigite na V. Markovski, K. Nedelkovski i N. Vapcarov so svoera~ni posveti od avtorite. Toj soop{tuva deka kaj majka mu zaedno so Kole Nedelkovski bile i Venko Markovski i Nikola Vapcarov, a verojatno i \or|i Abaxiev i Mitko Zafirovski. Zasega ne znaeme kako zavr{il obidot za preizdavawe na knigata na Misirkov vo vardarskiot del na Makedonija, no nema somnenie deka tie prepisi na knigata i na negovite statii odigrale golema uloga vo zajaknuvaweto na nacionalnata svest kaj mladata intelektualna generacija. Deloto na Misirkov bilo razgleduvano i na poseben sostanok na Kru`okot, a prepisite bile odneseni vo Belgrad od Mitko Zafirovski.

PORAKATA NA MAKEDONSKATA MLADINA

Kakvi bile vistinskite nacionalni ~uvstva i patriotskite razbirawa na Kru`okot poka`uva i slu~ajot so obidot za me|unarodna afirmacija na makedonskata borba. Na specijalno zasedanie Kru`okot re{ava na eden svoeviden i efikasen na~in da se isprati poraka do Moskva za celite na borbata na Makedoncite. [ansata e da se iskoristi doa|aweto na eden sovetski fudbalski tim vo Sofija. Kru`okot podgotvuva specijalno izlean bronzen medaljon, na koj na ednata strana ima reljef na makedonsko zname, na koe pi{uva (na makedonski jazik): Slobodna nezavisna Makedonija, a pod nego-etni~kata karta na cela Makedonija, vrz koja e ispi{ana Gocevata misla: Jas go razbiram svetot samo kako pole za kulturen natprevar me|u narodite. Pod nea so pogolemi bukvi pi{uva: Goce Del~ev. Na reversot na medaljonot e izgravirana posvetata: Preku drugarite sportisti makedonskata mladina pra}a pozdrav do mladite vo SSSR 1940, avgust, Sofija.

Zna~ajno e da se odbele`i deka idejata za medaljonot bila na Vapcarov, koj i trebalo da im go predade na fudbalerite, a izrabotkata e delo na bugarskiot umetnik i prijatel na kru`o~nicite, Nikolaj [mirgela. Bidej}i predavaweto bilo neuspe{no, medaljonot ostanal za~uvan vo ostavninata na kru`o~nikot \or|i Abaxiev i sega se nao|a vo Skopje.

Tatkovinata e postojana preokupacija na kru`o~nicite. Ne slu~ajno se raspi{uva i poseben konkurs na temata da se izrazi vo umetni~ka forma makata na emigrantot za svojata rodna zemja i narod, da se izrazi kako se ~uvstvuva toj daleku od niv, kakvi ~uvstva pre`ivuva i na {to misli vo taa sostojba.

Vo svoite Popatni bele{ki i razmisluvawa, Anton Popov vo 1940 god. isto taka to~no ja individualizira svojata rodna zemja, svojata neprebolna tatkovina. Pri edna od posetite na Pirin Popov pi{uva deka toa e najsvidnata li~ota na mojata zemja, na{a radost, na{a nade`, gorda zakrila na mojot buntoven narod. Toj gordo izviknuva: Nie sme na makedonska zemja, niz solzi na{a, skapa za nas so `rtvite {to gi zema borbata za sloboda, so krvta proleana, tri` posvidna stanata so borbata na najsvidnite ~eda na mojot narod za na{ata sloboda, skapa za nas so edno golemo i herojsko minato {to go spoilo celiot narod vo edna borba, edna sudba, skapa za nas od crnite spomeni za edna `estoka i podla bratoubistvena borba, stanata skapa i nepre`alena za site progoneti od nea {to sonuvaat rodna strea, rodni nivi, rodna re~; svidna vo na{ite zanesi, vo kopne`ite da ja vidime taa golema pravda za taa razorena okrvavena zemja, za toj pretepan, porugan, poni`en i ugneten i obespraven narod - da bide sloboden, da ni bide zemjata slobodna...
Ovaa golema oda za rodnata zemja Popov ja zavr{uva so istata intonacija i so istata egzaltacija deka tolku umni se stanati ovie lu|e od patilata {to gi iz`iveale, ta mi se ~ini deka pri prviot obid za podelba na ovaa nedeliva zemja tie balkanski i vonbalkanski graba~i }e si gi iskr{at glavite vo prviot pristap. Zatoa {to ova ne e ni~ija zemja, a prosto na{a makedonska zemja, na{a tatkova zemja, zemja na ribarite pokraj Egejot, na selanite, na ora~ite, na rabotnicite, na esnafite, na razgonetite na{i bra}a po svetot, na site makedonski lu|e, zatoa {to toa e makedonska zemja taka kako {to e na{a krvta {to ni blika vo `ilite, taka kako {to e na{a krv i telo idealot da ja vidime slobodna...

BLIKNATA QUBOV

Re~isi istite za`areni nacionalni misli i ~uvstva kon rodnata zemja i tatkovinata A. Popov rafalno gi nafrluva i vo reporta`ata Nad Pirin oblacite se zgusnuvaat, objavena vo Literaturna kritika. Kru`o~nicite se ka~uvaat na vrvot El-Tepe, pa avtorot vozbuden me|u drugoto opi{uva:

@edno, nemo i vozbudeni sme gi vpile o~ite vo toj topol roden prostor.

Koj ima vlast o~ive da ni gi natera pomalku da iskrat qubov kon ovaa zemja?

Koj ja imaa taa vlast {to da ni gi zadr`i usnite da ne gi izgovorat zborovite na kletva, na borba, na vernost?... Da ni zabrani da go pametime herojskoto i golemo minato na svojot narod i beskrajno da go sakame negoviot komitski epos?

Ne!

Nikoj!

Nikoga{!

Za{to toa ne e ni~ija zemja, tuku prosto makedonska zemja, na{a tatkovska zemja, zemja na ribarite pokraj Egej, na selanite, na rajata, na rabotnicite, na site makedonski lu|e.

Vo ramkite na programskite na~ela i Statutot na Kru`okot, vo 1940 godina ~esto se raspi{uvaat konkursi na makedonski temi, pa taka se napi{ani Vapcarovite pesni Zemja, Krali Marko, Ilindenska, nezavr{enata poema Ilinden i drugi, no se zemaat i konkretni obvrski: Da se pro~ita se {to e napi{ano za Del~ev so bele{ki, i Da se pro~itaat site knigi od Mileti~ Spomeni. Se zemaat i obvrski sekoj ~len da napi{e opredelen broj stihovi i proza (raskaz i reporta`i) od makedonskata istorija.

No verojatno najambiciozniot potfat go pravat so podgotovkite za objavuvawe edna antologija na makedonskata literatura, za koja posledniot slavist - profesor na Sofiskiot univerzitet Simeon Rusakiev, specijalno pokanet na zasedanie na Kru`okot, vo svoite spomeni svedo~i: Drugarite od Kru`okot imaa zada~a da go razgledaat pra{aweto za izdavaweto na edna antologija na makedonskata nacionalna literatura. Vo taa antologija se proektira{e da bidat vklu~eni literaturni tvorbi od vremeto na Kiril i Metodija do na{ite dni. Pra{aweto be{e postaveno vonredno seriozno i za nego se iska`aa site ~lenovi na Kru`okot, se zavrzaa sporovi, se iska`uvaa razli~ni mislewa. Na toa zasedanie Vapcarov napravi osnovno iska`uvawe. Toa {to go ~uv od nego, a isto taka i od nekoi drugi ~lenovi na Kru`okot mi napravi vonredno silen vpe~atok. Vapcarov zboruva{e za makedonskiot narod, za negovata osloboditelna borba, za negovata nacionalna kultura i literatura, za negovata idnina... Vapcarov zboruva{e spokojno, no so vnatre{en nemir, so strast, so retka ubedlivost, so ~uvstvo na patriot-internacionalist. Prebroduvaj}i go te{koto istorisko minato na Makedonija, toj se ozaruva{e koga zboruva{e za nejzinoto osloboduvawe. Vo imeto na svetlata idnina toj ja istaknuva{e neophodnosta za borba protiv {ovinizmot na bugarskata i jugoslovenskata bur`oazija. Vo svoeto iska`uvawe za makedonskiot jazik toj zboruva{e za odamne{nata kniga na Misirkov {to go postavi za prvpat pra{aweto za makedonskiot jazik, zboruva{e za Kiril i Metodija, Kliment Ohridski, popot Bogomil, Kiril Pej~inovi}, Joakim Kr~ovski, bra}ata Miladinovci, Grigor Prli~ev i dr. Treba da si priznaam deka jas ne se poka`av osobeno polezen na zasedanieto na Kru`okot. Naprotiv. Toa {to go ~uv od prisutnite i osobeno od Vapcarov napravi korenit prelom vo moite filolo{ki razbirawa...

Od toa vreme vo vrska so ova pra{awe se za~uvani (vo dve verzii) i bele{kite na Mihail Smatrakalev, no tie se odnesuvaat za zbornik od literaturni tvorbi na sovremenite makedonski pisateli (vo ednata bele{ka 9, a vo drugata 12 avtori): 1. Nikola Vapcarov (Tatkovina, Referat, Zemja, Majka, Krali Marko) 2. Anton Popov (Strumica, Rodna ku}a, Po burata, Pesna za Struma, reporta`ata Gradot {to umira Melnik), 3. Kole Nedelkovski (Na kinisuvawe, Ropstvo, Tu{ina, Stoan na Ordanovci, Skitnik), 4. Kosta Racin (Lenka, Pe~al, Elegii 3 i 4, Na Struga du}an da imam 7), 5. Asen Vedrov - ? - 6, Kiril Manasiev - ?, 7. Venko Markovski (Republika, @etvarite, Mesecot, Altana, od romanot Klime), 8. Angel @arov (Pesna na moite reki, Tu|ina, Yvezda, Vo letoto, Komitska), 9. Georgi Aleksiev - ?, 10. Dimitar Stefanov (Struma, Pozdrav, Makedonija, reporta`a), 11. Nikola Mladenov (Od poemata Bunt, Makedonska pesna), 12. Kosta Koqarov - ?.