ANTIBUGARSKOT  KARAKTER  NA KIRILO-METODIEVATA  MISIJA 

*Velikobugarskite {ovinisti uporno tvrdat deka Svetite bra}a Kiril i Metodi bile ,,Bugari", a krijat od po{irokata javnost deka nivnata misija bila vo polza na Vizantija i Velikomoravija - zemji protiv koi toga{na Bugarija vojuvala!

*Svetite bra}a, koi bile lojalni gra|ani na Vizantija bile upateni kako duhovna pomo{ na Velikomoravija tokmu poradi nejzinata zagrozenost od Bugarija i od Germanija.  

        Vo ovoj tekst sakam da uka`am na nekoi pomalku poznati momenti vo vrska so poznata Velikomoravska misija na svetite bra}a Kiril i Metodi i nastanuvaweto na prviot t. n. slovenski kni`even jazik, {to bil sozdaden vo toa vreme. Za da  go naslovam vaka ova pisanie, me pottikna {ireweto na zabludata vo izvesni krugovi vo stranstvo (a, za `al, i kaj nas), deka svetite bra}a Kiril i Metodi navodno bile etni~ki Bugari i deka najstariot slovenski kni`even jazik (op{topoznat vo svetskata, pa i vo dobar del od bugarskata, nauka kako crkovnoslovenski) navodno bil bugarskiot (!?) Vo prodol`enie }e vidime deka svetite bra}a ne samo {to ne bile Bugari, tuku i deka nivnata Velikomoravska misija, kako rezultat na koja najverojatno do{lo do sozdavawe na najstariot slovenski kni`even jazik, bila misija so izrazeno antibugarski karakter! Pritoa, na pomo{ }e ja povikame empirikata, preku praveweto kratok i komparativen osvrt na politi~kite uslovi vo koi bila ostvarena legendarnata Velikomoravska misija na makedonskite sveti bra}a Kiril i Metodi.

         Kako prvo, tvrdeweto deka svetite bra}a bile etni~ki Bugari, najblago re~eno, e besmisleno! Kako e mo`no svetite bra}a da bile Bugari, koga se znae deka  li~no Sveti Metodi re~isi celi deset godini bil vraboten kako doverliv vizantiski voen strateg  na granicata pome|u Vizantija i Bugarija, i toa tokmu  so glavna zada~a - za{tita na Vizantija od naezdata na paganskite Turko-Bugari (koi, kako azisko i turko-mongolsko nomadsko pleme, vo toa vreme go vodele glavniot zbor vo Bugarija i koi denes se slavat kako prvite etni~ki predci na dene{nata bugarska nacija)!? Ponatamu, fakt e deka vo vremeto koga bil sozdaden najstariot slovenski kni`even jazik (vrz osnova na govorot na makedonskite Sloveni -Venetite okolu Solun, no - spored najnovite soznanija - bez somnenie i vrz osnova na dobar del od fonetskite znaci i govorot na anti~kite Makedonci), vistinskite etni~ki Bugari (onie od Azija) ne znaele ni da zboruvaat, a kamoli da pi{uvaat na slovenski, a samiot bugarski knez Boris toga{ bil pagan, t.e. nemal nikakva vrska so hristijanstvoto, za ~ii potrebi bil sozdaden najstariot slovenski kni`even jazik. Pa zarem Bugarite bi sozdavale kni`even jazik za tu|ata im hristijanska vera? Isto taka, malku e poznato deka  vo toa vreme duri i  ~lenovite na semejstvoto, ne samo na knezot Boris, tuku i na negoviot sin Simeon bile prinudeni doprva da u~at da zboruvaat (a kamoli da pi{uvaat) na slovenski, za {to podetalno pi{uva tokmu bugarskiot u~en Sefterski!
 

Vojnata na Bugarija protiv Velikomoravija

        Sega, da ka`eme zbor-dva i za u{te nekoi malku poznati momenti vo vrska so Kirilo-Metodievoto vreme, za koi denes vo Bugarija  se izbegenuva da se zboruva vo po{irokata javnost. Kako prvo, denes vo Bugarija se premol~uva deka  misijata na svetite bra}a Kiril i Metodi vo Velikomoravija bila so izrazeno anti-bugarski karakter!!! Od kade pak sega ova? ]e odgovorime vedna{. Denes vo po{irokata javnost vo Bugarija se krie eden mo{ne zna~aen moment, {to }e gi iznenadi i mnozina naupateni na{i ~itateli, a toa e momentot deka tokmu vo vremeto na Velikomoravskata misija na svetite bra}a Kiril i Metodi,  Bugarija se nao|ala vo vojna so Velikomoravija, t.e. so dr`avata na koja oti{le da i pru`at pomo{ solunskite sveti bra}a!!! Imeno, vo toa vreme, interesite vo centralna i vo jugoisto~na Evropa glavno bile podeleni pome|u germanskata dr`ava na ~elo so Qudevit Germanski i Vizantija. Nekade pome|u niv se nao|ale slovenska Velikomoravija i paganska Bugarija. Germanija pretendirala na Velikomoravija, poradi {to vr{ela ~esti voeni upadi na nejzinata teritorija, a se obiduvala i duhovno da vlijae vrz naselenieto, t.e. da go germanizira istoto. Vo vakvite obidi, Germanija mu ponudila voen sojuz na toga{noto Bugarsko carstvo, koe isto taka (od jug) grani~elo so Velikomoravija. Bugarija ja prifa}a ponudata na Germanija, poradi {to knezot Boris, vo 862 godina, objavuva vojna na Velikomoravija. Na Velikomoravskiot knez Rostislav ne mu preostanalo ni{to drugo osven da pobara voena i duhovna pomo{ od toga{niot najsilen germanski i bugarski rival  - Vizantija. Vizantija, se razbira, zaradi svoite konfrontacii so toga{na Bugarija, so zadovolstvo mu ja pru`a pomo{ta na Rostislav. Zaradi ova, vo 864 godina, Vizantija objavuva vojna na Bugarija i, otkako vojni~ki go porazuva knezot Boris, go prinuduva da go raskine dogovorot so Germancite i da se otka`e od vojnata protiv Velikomoravija.

        [to se odnesuva do duhovnata pomo{ protiv germansko-bugarskiot zagovor protiv Velikomoravija, Vizantija gi ispra}a svetite bra}a za da gi pou~at velikomoravskite Sloveni da pi{uvaat na slovenski, kako za{tita protiv germaniziraweto.

        Zna~i, da zaklu~ime deka antibugarskiot karakter na misijata na svetite bra}a jasno se gleda preku slednive momenti:

  1. Svetite bra}a se upateni kako pomo{ od strana na Vizantija vo Velikomoravija - zemja protiv koja toga{na Bugarija vojuvala!!!
  2. Svetite bra}a bile lojalni  gra|ani na Vizantija (dokaz: visokoto mesto {to sveti Metodi go imal vo voenata struktura na Vizantija i nivnoto odreduvawe kako doverlivi li~nosti vo Velikomoravskata misija), a vo toa vreme nivnata tatkovina Vizantija se konfrontirala i vojuvala protiv paganska Bugarija.
  3. Vo paganska Bugarija vo toa vreme hristijanite bile `estoko progonuvani i ubivani, a svetite bra}a po{le tokmu vo hristijanska misija i toa kako pomo{ na toga{niot bugarski voen neprijatel - Velikomoravija!
       Osven toa, da spomneme i deka celi dva veka pred toa, paganska Bugarija i hristijanska Vizantija (vo ~ii dr`avni granici egzistirale Makedonskite sklavinii, vo koi zaedni~ki `iveele na{ite predci: makedonskite Sloveni-Venetite i anti~kite Makedonci), pretstavuvale dva sosema razli~ni sveta i dve sosema razli~ni civilizacii i toa: predcite na dene{nata makedonska nacija (makedonskite Sloveni-Venetite i anti~kite Makedonci, ~ie me|usebno me{awe ve}e bilo otpo~nato) `iveele vo eden civiliziran, hristijanski svet, bez re~isi nikakov kontakt so Bugarija, dodeka predcite na dene{nata bugarska nacija (Bugaro-azijatite, Trakite i bugarskite Sloveni-Anti, koi toga{ po~nale etni~ki i kulturno me|usebno da se me{aat) vo tie dva veka `iveele vo dr`ava, koja celosno se potpirala na pagansko-turko-azijatska osnova, kakvo {to, vsu{nost, im e i potekloto na vistinskite etni~ki Bugari (Bugaro-azijatite ili Turko-Bugarite), koi dominirale i ja vodele  taa dr`ava.
 

Bugarite `estoko se sprotivstavuvale na svoeto hristijanizirawe!

       Sega koga doka`avme deka Velikomoravskata misija bila so izrazen anti-bugaro-paganski karakter, da ka`eme ne{to i vo vrska so hristijaniziraweto na etni~kite Bugari, koe se slu~ilo nekolku godini po Velikomoravskata hristijanska misija (za ~ii potrebi e sozdaden najstariot slovenski kni`even jazik). Ovde bi sakal da potsetam  na u{te eden moment za koj denes malku se zboruva vo Bugarija. Imeno, se raboti za malku poznatiot prv sin na knezot Boris, Vladimir, koj vo 888-889 godina go zamenil tatka si na prestolot, otkako Boris, otkako prethodno (866 godina) poradi politi~ki pri~ini, go primil hristijanstvoto, zaminal vo manastir. Vo javnosta e malku poznato deka noviot turko-bugarski car Vladimir (iako imal hristijansko ime) ne sakal ni da slu{ne za hristijanstvoto! Poradi toa, istiot toj Vladimir, potpiraj}i se glavno na dominantinite etni~ki Turko-Bugari, vedna{ prevzel niza antihristijanski merki, so cel da go istisne hristijanstvoto od Bugarija i povtorno da ja vovede turko-bugarskata pratatkovska paganska vera! Ova pretstavuva nesporen dokaz so kolkav otpor dobar del od etni~kite Bugari,  re~isi sosila bile prinudeni da go primat hristijanstvoto, vo imeto na koe dejstvuvale svetite bra}a. Me|utoa, carot Vladimir ne uspeal da go ukine hristijanstvoto, i nemu najenergi~no mu se sprotivstavil tokmu sveti Kliment Ohridski, niz ~ija eparhija novoto {irewe na paganstvoto bilo najizrazeno. Po  zalagawe na sveti Kliment, vo celata ovaa rabota se vme{al duri i prethodno zamona{eniot knez Boris, po {to Vladimir bil simnat od prestolot, a na negovo mesto bil postaven drugiot sin na Boris, Simeon, ~ie semejstvo, za taa cel, bilo prinudeno doprva da u~i da zboruva na slovenski.

        Zna~i, dodeka slovenskiot kni`even jazik ve}e odamna bil sozdaden i ra{iren, ~lenovite na semejstvoto na najnoviot bugarskiot car Simeon doprva po~nale da u~at da go zboruvaat ovoj jazik. Inaku, Simeon, so dr`aven dekret, oficijalno go vovel slovenskiot jazik kako oficijalen jazik vo Bugarija  vo 893 godina, a toa e re~isi celi 30 godini po sozdavaweto na prviot slovenski kni`even jazik. No, i ovoj dekret bil pre~ekan so otpor od strana na  vistinskite etni~ki Bugari (Turko-Bugarite), koi ne sakale tuku-taka da se otka`at od svojot maj~in bugaro-azijatski jazik i da go u~at slovenskiot, za {to svedo~i faktot {to go dava tokmu bugarskiot u~en Sefterski, koj veli deka bugaro-azijatskiot jazik si ostanal kako govoren jazik pome|u Bugarite duri do 12. vek.

          Poradi site ovie pri~ini, navistina e neseriozno, pa duri i sme{no debilnoto tvrdewe deka najstariot slovenski kni`even jazik bil starobugarskiot, t.e. deka Bugarite nam ni go dale jazikot, {tom vidovme deka golem del od etni~kite Turko-Bugari, tokmu zaradi za{tita na svojot vistinski starobugarski jazik (koj jazik, spored bugarskiot akademik Ivanov, bil sli~en so dene{niot ~uva{ki i tatarski jazik), ne sakale ni da slu{nat za slovenskiot govoren i kni`even jazik, koj (isto kako i hristijanstvoto) im bil nametnat re~isi sosila i toa preku dr`aven dekret. Kone~no, samata bugarska nauka tvrdi deka kni`evniot bugarski jazik za prvpat se pojavil duri vo sredinata na 19. vek, a najgolem dokaz za ova se prvite bugarski prerodbeni~ki tekstovi, vo koi avtorite nedvosmisleno se `alat deka Bugarite nemaat svoj kni`even jazik i baraat vedna{ da bide sozdaden vakov jazik. Zna~i, samite Bugari od sredinata na 19. vek tvrdele deka nemaat svoj kni`even jazik, a na{ite bugaromani, koi vo slu~ajov se pravat pogolemi katolici i od Papata, tvrdat deka Bugarite imale vakov kni`even jazik u{te od 9. vek (!?). Bravo bugaromani! Kako dokaz za ova }e go spomnam sledniot primer. Poseduvam edna izvonredna kni{ka (vo original) objavena vo Sofija, vo 1927 godina, od avtorot V. Pundev pod naslov Periodi~niot pe~at pred osloboduvaweto, vo koja kni{ka e zastapen pogolem izbor na bugarski tekstovi od ~etiriesettite do {eesettite godini na 19. vek. Vo pove}e vakvi tekstovi toga{nite bugarski prerodbenici se `alat poradi pogr~uvaweto na Bugarite i poradi nemaweto svoj sopstven bugarski kni`even jazik. Taka na primer, G. Teoharov, vo svojot trud Nekolku zborovi za bugarskata literatura (1860 godina), doslovno pi{uva:

        Bugarite ne samo {to nemaat sovremena literatura, tuku tie se u{te nemaat napraveno nitu po~etni obidi vo toj pravec... Bugarskiot narod, pred trieset godini be{e uveren deka nema svoj sopstven kni`even jazik i deka so bugarskiot jazik ne mo`at da se pi{uvaat nau~ni knigi, tuku samo so gr~kiot, kako i deka so pomo{ na gr~kiot jazik, mo`e da se opismeni sekoj Bugarin.

         Vo prodol`enie avtorot razo~arano konstatira deka golem broj na Bugari vo tie godini sebesi se deklarirale kako Grci i masovno go {irele grcizmot vo Bugarija.

         Poradi seto pogore izneseno, u{te poneseriozno i posme{no e da se tvrdi deka svetite bra}a Kiril i Metodi bile Bugari. Mo`ebi bi bile Bugari, no so obaveznata dodavka na zborot anti pred zborot Bugari, t.e. najpravilno bi bilo da se re~e deka tie vsu{nost bile - anti-Bugari!

          [to se odnesuva do nivnoto slavewe denes, ne samo vo Bugarija, tuku  re~isi i vo cela Evropa, toa nas Makedoncite treba da n# raduva, bidej}i svetite bra}a se na{i, makedonski, krvni i kulturni predci. Se razbira, vo kolku toa slavewe ne se zloupotrebuva preku iskrivuvawe na vistinata za niv, poradi {to, vpro~em, e i napi{an  ovoj tekst.