Kako {to e poznato, uslovi za podignuvawe na Karpo{evoto vostanie bile sozdadeni so avstro-turskata vojna, koja vo toa vreme besneela na Balkanot. Otkako Turcite, po svoeto navleguvawe na Balkanot, bile zapreni pred Viena, protiv niv bila sozdadena Sveta liga, vo koja, pokraj Avstrija i Polska, vlegle i Vencija i Rusija. Vojskite na Svetata liga navlegle dlaboko vo teritorijata na toga{na Turcija, pristignuvaj}i duri do Makedonija (kakov li bi bil tekot na istorijata vo kolku Turcite bi bile isterani od Makedonija vo 17, a ne vo 20 vek, mo`eme samo da pretpostavuvame). Za vreme na vakvoto navleguvawe doa|a do poznatoto palewe na gradovite Skopje i [tip, po {to avstriskata vojska, obilno pomognata od pripadnicite na balkanskite narodi, sepak ne uspeala da se zadr`i vo Makedonija i nabrgu zaminala kon Kosovo. Me|utoa, neposredno pred nejzinoto zaminuvawe, vo Makedonija izbuvnalo poznatoto Karpo{evo vostanie, nare~eno taka poradi imeto na voda~ot na vostanieto Karpo{. Karpo{ bil poznat ajdutski voda~ i za kratko vreme so svoite vostanici uspeal da sozdade slobodna teritorija na prostorot pome|u Kriva Palanka i Kumanovo. Sekako deka za izbuvnuvaweto na vostanieto pridonela i isklu~itelno te{kata ekonomska polo`ba na Makedoncite, koja u{te pove}e se vlo{ila so po~nuvaweto na tursko-avstriskata vojna. Se pretpostavuva deka voenite dejstva na Karpo{ bile usoglaseni so voenite dejstva na avstriskata vojska, a indicija za toa e titulata ,,Kral na Kumanovo,, {to na Karpo{ mu ja dodelil avstriskiot car Leopold.
Sepak, po~etnite uspesi na vostanieto ne dovele do pogolemo pro{iruvawe na oslobodenata teritorija. Turcite prevzele energi~ni ~ekori za likvidacija na vostanieto i na pomo{ na turskata vojska pristignal krimskiot han Selim Giraj so svoite borbeni i `estoki tatarski odredi. Koga razbrale za nadmo}nosta na turskata vojska vostanicite ja zapalile Kriva Palanka i otstapile kon Kumanovo. Golemiot sudir se slu~il pred Kumanovo, kade vostanicite do`iveale te`ok poraz, a samiot Karpo{ bil zaroben. Spored eden dokument toj bil zaroben preku izmama od strana na Turci preoble~eni kako negovi vostanici. So nego bile zarobeni i golem broj vostanici. Karpo{ bil odveden vo Skopje, kade bil izveden pred hanot Selim Giraj, po {to bil nabien na kol i izboden so tatarskite kopja. Toa bilo vo dekemvri 1689 godina. Za ubistvoto na Karpo{ e za~uvan avtenti~en turski dokument od toa vreme, vo koj, pome|u drugoto, pi{uva:
...Pobedni~kite borci vlegoa vo Skopje, kade, vo Kumanovo fateniot Karpo{
go nabija na kol na skopskiot most. I koga negovata gre{na du{a letna vo
carstvoto nebesno, itrite i kako viulici brzi Tatari, gi raspar~ija negovite
telesni ostatoci so svoite ostri se~ila...
Od onie Makedonci koi pobegnale vo Avstrija, dvajca od niv, bile primeni li~no od strana na avstriskiot car Leopold (1657-1705), koj, otkako gi islu{al nivnite molbi da gi zeme pod za{tita Makedoncite, na 26 april 1690 godina, izdal Ukaz za za{tita na makedonskiot narod, od koj }e citirame pogolem del:
So ova davam na znaewe deka dvajca Makedonci, Marko Kraida od Ko`ani i Dimitar Georgie Popovi} od makedonskiot Solun, mi prenesoa deka makedonskiot narod, uveren vo pravednosta na na{eto delo i silnata `elba, kako i serioznite nameri, saka da se stavi pod na{a za{tita, kako bi se otrgnal od neizdr`liviot turski zulum, vo kolku bi mu na{ata milost pru`ila milost i sigurna za{tita. Poradi toa, a vo vrska so na{ata vrodena milozlivost i pobudeni od milosta za za{tita na pripadnicite na presvetata hristijanska religija, spomenatiot makedonski narod vo celost go primame vo sekoj pogled blagonaklono pod na{a carska i kralska za{tita. Na site i pooddelno na sekoj vojni~ki zapovednik mu go prepora~uvame spomenatiot makedonski narod po nikakov na~in da ne go voznemiruva ili ugnetuva, tuku sprema mo`nostite vo sekoja zgoda da mu izleguva vo presret, da go brani, da mu uka`uva pomo{ i da go obezbeduva kako bi mo`el da gi is~uva na{ite dadeni carski i kralski milosti, prava i slobodi...
Ona {to e za nas najva`no vo ovoj dokument e jasnoto deklarirawe na pripadnicite
na na{iot narod kako Makedonci. Poradi faktot {to gorespomenatite Makedonci
o~igledno deka bile u~esnici ili sorabotnici vo Karpo{evoto vostanie (dokaz
za ova e nivnoto begstvo od Makedonija neposredno po vostanieto i
pokraj toa {to istite bile rodeni vo ju`nite kraevi na Makedonija), mo`e
so sigurnost da se zaklu~i deka vo toa vreme na{iot narod jasno sebesi
se deklariral kako makedonski narod. Vpro~em, za Makedoncite
kako dominantni `iteli na Makedonija, postojat i niza svedo{tva u{te pred
Karpo{evoto vostanie i toa vo 15 i 16 vek.
Pravoslavnite narodi: srpski, makedonski, bugarski i vla{ki so svojata
krv i oru`je sakaat da i slu`at na nejzinoto imperatorsko viso~estvo, na
majkata pokrovitelka.
Vo
po~etokot na 18. vek izve{taj do ruskata carica Katarina II
vrska so molbata izbeganite hristijani
od Turcija da bidat primeni vo Rusija upatil i Bestu`ev-Rjumin, koj
vo izve{tajot napi{al:
Pravoslavnite narodi: Srbi, Makedonci, Bugari i Vlasi sakaat da i slu`at na nejzinoto imperatorsko viso~estvo so krv i so oru`je... Vo mirno vreme, toj korpus sostaven od Srbi, Makedonci i Bugari - pravoslavni narodi, ednorodni so nas i poznati po svojata hrabrost vo celiot svet, od den vo den }e se razmno`uvaat i vo slu~aj na potreba }e bidat od korist bez nekoi posebni rashodi od strana na Va{eto imperatorsko viso~estvo.
I vo ovie dokumenti gledame deka Makedoncite se jasno izdvoeni kako zaseben etnikum vo odnos na Srbite, Bugarite i Vlasite. Postojat i drugi brojni dokumenti od ova vreme vo Rusija vo koi Makedoncite se pretstaveni kako zaseben etnikum (narod, pa duri i nacija), no prostorot ne ni ovozmo`uva da gi prika`eme site niv. Na krajot samo }e preneseme del od evidencijata na pripadnicite na Makedonskiot polk vo Ukraina. Evidencijata se sostoi od popolnet pra{alnik, vo koj se sodr`ani slednive pra{awa (}e gi predademe zaedno so odgovorite na eden od ~lenovite na Makedonskiot polk):
IME: \OR\I PETROV;
VOZRAST: 39 GODINI;
GODINA NA DOA\AWE VO RUSIJA:
1752;
MESEC: 24 OKTOMVRI;
NA KOJA NACIJA PRIPA\A: NA MAKEDONSKATA
NACIJA;
BRA^NA SOSTOJBA: @ENET SO TRI SINA;
DALI E PISMEN: DA;
DALI BIL OSUDUVAN:
NE.
Vo gorespomenatiot dokument (za prvpat kaj nas prezentiran od strana
na D-r. Aleksandar Matkovski), na istite pra{awa imaat odgovoreno vkupno
74 lica. Site tie jasno se deklarirale kako pripadnici na makedonskata
nacija. Nekoi od nivnite imiwa se: Ante Dobrinov, Todor Vasilev, Ivan Angelov,
Stefan Andreev, Ivan [irevski, Vasilij Leontov, Savo Mokrov, Ivan Petrov,
Petar Banov, Mateja Takarev, Vasilij Mihajlov, Gavril Mihajlov, Todor Orlovski,
Tome Manojlov, Ivan Simonov, \or|ija Dimitrov, Konstantin Popov, Damjan
Belobordovski, Ordan Tur~ev i drugi, od {to gledame deka dobar del od nivnite
imiwa i prezimiwa se sre}avaat i denes pome|u Makedoncite. Da potsetime:
toa e sredina na 18 vek (konkretno: 1739-1752 godina), a site tie do eden
jasno se deklarirale kako Makedonci i toa direktno kako pripadnici na makedonskata
nacija! Se nadevam deka seto ova }e
pretstavuva u{te eden studen tu{ vrz svesta na slugite i platenicite na
agresivnite antimakedonski propagandi...