ALEKSANDAR  KARA\ULE  OHRIDSKI  E  UBIEN  OD  BUGARITE! 

*Glavniot junak od najpoznatata makedonska patriotska pesna Poslu{ajte patrioti Aleksandar Kara|ule Ohridski ne bil ma~en i ubien od Turcite, tuku od Bugarite i toa vo sofiskiot zatvor vo 1892 godina!

*Poradi yverskite ma~ewa vo sofiskiot zatvor ovoj makedonski patriot i muzi~ar  samiot si ja ispeal pesnata Poslu{ajte patrioti.  

       Vo ovoj napis sakam da napravam kratok osvrt kon potekloto na edna od najpoznatite makedonski narodni patriotski pesni, pesnata Poslu{ajte patrioti (snimena dosega vo pove}e varijanti od razni interpretatori i grupi). Najnapred da se potsetime na edna od pro{irenite varijanti na ovaa prekrasna pesna:

Poslu{ajte patrioti,
da Vi ka`am slovoto.
Na \ur|ovden bev zatvoren,
v crni, temni zandani.
Vo zandani bev predaden
od prokleti {pioni.
Od prokletite {pioni
i nerazbrani trgovci.
Vo zandani bev izma~en,
nitu voda, nitu leb,
a teloto pokrieno
s bela riza do zemja.
Nemojte da me ma~ite.
Jas sum nevin kako cvet.
Zlo nikomu ne sum storil.
Svidetel e ovoj svet.
Sum se borel za sloboda,
za ~ove~ki pravdini.
Ah, da znae mojta majka,
grobot da mi iskopa.
Grobot da mi go iskopa
sprema jasnoto sonce.
I na grobot da napi{e:
Tuk po~iva ma~enik.
Tuk po~iva Aleksandro
Kara|ule Ohridski.
Na grobot mi postavite
bo`ur alovi cve}a,
za momite da se kitat,
vo bla`eni vremiwa.

      Veruvam deka pogolemiot broj nedovolno upateni lu|e, koi ja znaat ovaa pesna, pretpostavuvaat deka vo nea e opeano stradaweto na makedonskite patrioti vo turskite zatvori. Me|utoa, vistinata e sosema poinakva. Malku e poznato deka ovaa pesna (vo koja, konkretno, se opeani yverskite ma~ewa i smrtta na makedonskiot patriot i deec, ohri|anecot Aleksandar Kara|ule Ohridski)  e posvetena na negovoto temni~ewe tokmu vo bugarskite zatvori, kade i bil likvidiran, vo dale~nata 1892 godina.
 

Yverskite ma~ewa vo sofiskiot zatvor

         Imeno, Aleksandar Kara|ule Ohridski e eden od pozna~ajnite makedonski nacionalni dejci od krajot na 19. vek, koi dejstvuvale glavno vo Sofija i koi se zalagale za makedonska nacionalna zasebnost, prodol`uvaj}i go na toj na~in otporot na Makedoncite protiv Bugarskata egzarhija i tivkoto pobugar~uvawe, {to osobeno se zasililo po vostanovuvaweto na ovaa Crkva vo Makedonija, koga na site Makedonci koi posakale tamu da gi zadovoluvaat svoite verski potrebi, im bile davani dokumenti deka tie se Bugari i vrz niv bila vr{ena perfidna duhovna i kulturna presija (preku prosvetata i sl.), so cel istite da go prifatat bugarizmot. Se razbira deka ovaa nova propaganda  nai{la na otpor od strana na Makedoncite, a eden od niv bil i ohri|anecot Aleksandar Kara|ule. Sekako deka na potpolno ist na~in (preku svoite crkvi) rabotele i velikosrpskata i velikogr~kata propaganda vo Makedonija.

          Inaku, Aleksandar Kara|ule Ohridski izvesno vreme (1885 godina) rabotel kako odgovoren redaktor na vesnikot Makedonski glas (i toa po~nuvaj}i od brojot 5. pa do negovoto ukinuvawe). Vo posledniot broj od ovoj vesnik objaven e povik do site Makedonci vo Bugarija so oru`je da vlezat vo Turcija i da se borat za osloboduvawe na Makedonija. Interesno e deka  originalnite primeroci od ovoj vesnik (koj  dejstvuval na ~ista makedonska nacionalna osnova) denes  se krijat vo Bugarija i istite se nedostapni za po{irokata (duri i nau~na) javnost. Aleksandar Kara|ule bil glaven organizator i na Makedonskoto ~itali{te vo Sofija (okolu 1889 godina).

        Pod izgovor deka e u~esnik vo dejstva protiv toga{nata bugarska vlada na Stambolov, Aleksandar Kara|ule Ohridski, e uapsen zaedno so drugi Makedonci (no i bugarski opozicioneri) i istiot, na 08.07.1892, od strana na Sofiskiot sud e osuden na smrt. Po te{kite izma~uvawa, ovoj smel Makedonec e obesen istata godina vo Sofija.

        Za yverstvata na koi bile izlo`eni ovie dejci vo bugarskite zatvori, podocna pi{uval i toga{niot bugarski vesnik Soglasie, koj vo svojot broj od 15.06.1894 godina, izvestil deka zatvorenicite (me|u koi i Aleksandar Kara|ule), vo Sofija bile (citiram): ... zatvoreni vo gnasni zatvori, kade trpele so denovi, nedeli i meseci u`asni ma~ewa. Najmnogu bile tepani so peso~ni torbi, koi{to, bez da ostavat vidlivi znaci, sozdavaat te{ki vnatre{ni povredi...

Vo zandani bev izma~en
od prokleti {pioni.
Od prokletite {pioni,
i nerazbrani trgovci...

        Istata taa 1894 godina, ~lenovite na  Mladata makedonska dru`ina, t.n. Lozari, no i drugi Makedonci od Sofija, sve~eno ja odbele`ale dvegodi{ninata od obesuvaweto na Aleksandar Kara|ule Ohridski, pri {to pretsedatelot na Dru`inata Kosta [ahov, odr`al potresen govor, koj bil objaven vo toga{niot makedonski pe~at.
 

Kara|ule - poznat ohridski muzi~ar

         Na krajot, ne  mo`am,  a da ne gi spomnam s#  poza~estenite (iako jalovi) obidi na poedinci i odredeni (odrodeni) krugovi, koi vo posledno vreme, duri i kaj nas, se obiduvaat da ja iskrivokol~at istorijata, so krajna cel - na makedonskata nacija da i  go nakalemat navodnoto bugaro-tatarsko etni~ko poteklo. Vo taa smisla se i nivnite  nebulozi deka: Srbinot Novakovi}, potoa Hrvatot Tito, pa Avstrijcite preku svoite emisari, Rusite preku Kominternata ili ne znam u{te koj, navodno ja izmislile makedonskata nacija (blaze si nam Makedoncite so tolku mnogu kandidati za izmisluva~i), kako i deka edinstveno Bugarite otsekoga{ bile korektni sprema nas. Deka ne bilo sosema taka svedo~at i nastanite opi{ani vo ovoj tekst, koi sekako deka ne se i edinstveni.

        Inaku, vo vrska so istra`uvawata {to gi pravev pri rabotata na ovoj tekst, stapiv vo kontakt so ohri|ankata g-|a Katerina Tomeska Kara|ule, koja e vnuka na Aleksandar Kara|ule i koja mi dade nekoi novi soznanija od `ivotot na ovoj istaknat makedonski nacionelan deec i patriot. Imeno, taa potvrdi deka Aleksandar Kara|ule, pokraj {to bil golem makedonski patriot, bil i poznat ohridski muzi~ar. Kaj negovite potomci ostanalo zapometeno deka toj samiot si ja sozdal pesnata Poslu{ajte patrioti dodeka ~mael vo bugarskite zatvori. Spored iskazot na Katerina (na ~ij dedo, po tatko, Aleksandar Kara|ule mu bil brat), mo`no e Aleksandar Kara|ule da e vsu{nost opeaniot muzi~ar Kara|ule od poznatata ohridska starogradska pesna Fan~e odi vo Kali{~a. Inaku, od negoviot brat bilo preneseno na semejstvoto deka neposreden predavnik na Aleksandar bila negovata sopruga, koja bila etni~ka Bugarka. Bugarskata policija od nego barala nekakvi dokumenti, koi toj gi sokril vo vnatre{nosta na svojot bastun. Me|utoa `ena mu go izdala i toj nabrgu bil uapsen, izma~uvan i osuden na smrt vo sofiskiot zatvor vo dale~nata 1892 godina. Ne e poznato dali `ena mu namerno go izdala ili pak i samata bila ma~ena od policijata, pa ne mo`ela da izdr`i. Kako i da e, mislam deka svetliot lik i nacionanata dejnost na Aleksandar Kara|ule Ohridski treba doprva da se istra`uvaat.