To read this page in Cyrillic download fonts from Nova Makedonija site, and then reboot..

Po najavata za arheolo{ki istra`uvawa na skopskoto Kale Potraga po rasko{niot grad na Justinijan 

Mo`no li e edna od najgolemite zagatki od minatoto na Evropa da bide razre{ena srede Skopje?

Nove CVETANOSKI

Po dvovekovni obidi na mnogu istra`uva~i, makedonskite arheolozi i istori~ari }e se obidat da ja razre{at edna od poslednite golemi zagatki od minatoto na Evropa - da go pronajdat rasko{niot grad Justinijana Prima {to go izgradil imperatorot Justinijan vo {estiot vek. Potragata nema da po~ne na nikoe drugo mesto tuku na - skopskoto Kale!

Mnogu indicii uka`uvaat deka zagado~niot grad postoel tokmu na Kaleto, pa denovive vo Sobranieto na Skopje be{e obelodenet grandiozniot istra`uva~ki proekt {to }e go vodat struwaci od Muzejot na Makedonija i od Filozofskiot fakultet vo Skopje, a rabotite }e po~nat na prolet. Vsu{nost, po kakov grad }e se traga na tvrdinite vo centarot na Skopje?

Justinijana Prima bil izgraden vo {estiot vek od imperatorot Justinijan , za koj postojat podatoci deka e roden vo Taurision, kade {to se nao|a dene{noto selo Taor vo Skopsko. Otkako do{ol na vlast, vo ~est na svojata majka re{il da izgradi rasko{en grad. Spored negoviot li~en biograf i istori~ar Prokopij, carot Justinijan sakal da mu se oddol`i i na svoeto rodno mesto i go izgradil ovoj grad - spomenik. Bil nare~en Prima (Prva), bidej}i vladetelot sakal ovoj grad spored ubavinata i rasko{ot da bide prv, odnosno vode~ki grad vo zemjata. Vsu{nost, toj stanal i arhiepiskopsko i upravno sedi{te na golemata prefektura Ilirik, koja se protegala od Dunav pa do Krit. Me|utoa, po smrtta na Justinijan vo 565 godina zna~eweto na gradot se namaluva, mu se gubi sjajot, a potoa, od po~etokot na sedmiot vek, i tragite. I tokmu zatoa, poradi kusoto (nekolkudecenisko) postoewe, ima malku podatoci za nego i stanuva zagado~en.

Za otkrivaweto na mestopolo`bata na ovoj grad, koj bil golem, bogat i zna~aen, ima nekolku pretpostavki (vo Ju`na Srbija, Ohrid, ]ustendil), no najsigurnite pretpostavki, koi se zasnovaat vrz nau~ni soznanija, e deka toj se nao|al na teritorijata na dene{no Skopje. Prvo, ako Taurision (Taor) e rodnoto mesto na carot, logi~no e toj gradot vo ~est na svojata majka da go izgradi vo neposredna blizina. Vtoro, i hroni~arot od toa vreme Prokopij naveduva deka gradot se nao|al mo{ne blizu do tvrdinata nare~ena Bederijana, (dene{no Bader vo Skopsko), kade {to imalo mesto po ime Taurision. Potoa i poznatiot angliski nau~nik ser Xon Artur Evans (koj ja otkril minojskata civilizacija na Krit, a vo minatiot vek prestojuval i vo Skopje) i Han tvrdat deka Justinijana Prima se nao|al vo blizinata na anti~kiot grad Skupi. Gradot e naslednik na episkopijata Skupi, prezemaj}i ja nejzinata jurisdikcija, a poslednive godini makedonskite arheolozi otkrija i materijalni ostatoci (tvrdini) od {estiot vek kaj dene{nite skopski sela Taor i Bader. Po urivaweto na Skupi od zemjotresot vo 518 godina, nabrgu vo negova blizina e izgraden nov grad - zna~i mnogu verojatno Justinijana Prima, i za taa namena od Skupi e prenesen reprezentativniot grade`en materijal, {to e konstatirano i od dosega{nite iskopuvawa na Skupi. Kako {to naveduva profesorot Ivan Mikul~i}, mnogu stolbovi i kapiteli, dovratnici i nadvratnici, skalila, delkani blokovi, ukrasi od fasadite, odnosno samo od teatarot okolu dve iljadi golemi kameni blokovi se odneseni po zemjotresot vo 518 godina, vreme {to se sovpa|a so gradeweto na Justinijana Prima. A mnogu blokovi, rimski steli, ari, stolbovi, povtorno upotrebeni, i denes se gledaat vgradeni vo yidot na Kaleto. ^elniot yid na Kaleto ja delel akropolata od stanbeniot prostor - pretpostavenata Justinijana Prima, yidot e oblo`en so pove}e iljadi travertinski blokovi, a specifi~niot prepleten slog ovozmo`il da gi izdr`i site vojni i zemjotresi vo poslednite 1.400 godini. Spored soznanijata {to gi prezentira Mikul~i}, vakov grade`en slog poteknuva od {estiot vek. Toj veli deka vo srednovekovniot grad Skopje postoele pove}e od dvaeset crkvi, potvrdeni so pi{ani dokumenti. Nitu edna od niv se u{te ne e otkriena. No, pri iskopuvawata za komunalni potrebi vo Skopskata ~ar{ija, e uvideno deka jadroto na stariot grad le`el na prostorot me|u Kaleto, Mustafa - pa{inata xamija, crkvata Sv. Spas, obikolen isto so odbranben yid. Pod nego se {irela neukrepena ~ar{ija. Zabele`anite crkvi uka`uvaat deka tie bile gradeni vo golem del vrz ve}e postari urnati crkvi, nesomneno vrz lokacijata na Justinijana Prima.

I tvrdinata Markovi Kuli na isto~nata strana na Vodno, istra`uvana od 1976 do 1980 godina, e izgradena vo {estiot vek, najverojatno za potrebite na rasko{niot grad na Justinijan - kako posledna negova odbrana. Osven toa, akvaduktot (rimskiot vodovod) {to se nao|a severno od Kaleto (kaj Vizbegovo) e so grade`ni karakteristiki koi poteknuvaat od krajot na antikata, a kako golema i skapa investicija se povrzuva so gradot na nekoga{niot imperator od Taor, koj mnogu verojatno le`i pod zemjenite naslagi nekade vo centarot na Skopje. I toa ne nekade pod dene{nite betonski stanbeni blokovi, tuku na Kaleto.

Dali kone~no Skopskoto Kale }e bide privle~no ne samo za pro{etka na skopjani, tuku i za makedonskite istra`uva~i i za doma{nata i me|unarodna arheolo{ka i voop{to istoriska nauka? Ve}e dva veka se traga po Justinijana Prima. Francuzite, zaedno so svoite srpski kolegi, u~estvuvaa vo iskopuvawata na Lebane vo Ju`na Srbija, kade {to nekoi pretpostavuvaa deka mo`ebi se nao|al ovoj grad, no so nikakvi dokazi ne ja potvrdija svojata pretpostavka. I za drugite pretpostaveni lokacii zasega nema nikakvi dokazi. Edinstveno ima za Kaleto. Nekoi od niv datiraat od poodamna, no vo izminative dva veka otkako se interesiraat nau~nicite, ne be{e mo`no da se istra`uva na ovaa lokacija. Do prvata balkanska vojna na Kaleto be{e stacionirana turska vojska, a potoa jugoslovenskata voena komanda, se do 1953 godina. Sega Makedonija ima dovolno stru~waci za eden grandiozen istra`uva~ki zafat, no ima poddr{ka i od gradskoto sobranie. Zasega sosema dovolno da se po~ne potragata po rasko{niot grad na Justinijan, za koj e mnogu qubopitna i evropskata nauka. I navistina, mo`no li e da ni se slu~i edna od najgolemite zagatki od minatoto na Evropa da bide razre{ena srede Skopje?